Jedro

Iz zapisa v Pogodbi, da je cilj naročnika (tožene stranke) „v najkrajšem možnem času prodati večinski delež tožene stranke“ ne sledi, da je Pogodba fiksna pogodba. Kakšnih drugih določil o tem, da je rok za izpolnitev obveznosti 30.6.2006, kot to zatrjuje pritožnica, Pogodba nima.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Odločitev in obrazložitev izpodbijane sodbe

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 75.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.7.2007 do plačila in 29.117,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.2.2007 do plačila (I. točka izreka) ter ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 11.165,20 EUR s pripadki (II. točka izreka). Prvi znesek (75.000,00 EUR) je nagrada, do katere je po presoji sodišča prve stopnje tožeča stranka upravičena za izvedene storitve, navedene v Pogodbi o svetovanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili januarja 2006 (v nadaljevanju Pogodba) in so pripeljale do uspešne realizacije projekta: prenosa večinskega deleža tožene stranke v podjetju X., d.o.o. (v nadaljevanju ciljna družba), iz B. (1.2. točka Pogodbe) oziroma do prenosa sredstev te družbe (2.6. točka Pogodbe). Drugi znesek (29.117,00 EUR) pa so stroški, ki jih je tožeča stranka imela z izvajanjem Pogodbe. Predstavljajo nagrado, ki jo je tožeča stranka izplačala Odvetniški pisarni D. iz B. (20.000,00 EUR) ter druge stroške sodelujočih oseb pri izvajanju Pogodbe.

Pritožba in odgovor na pritožbo

2. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa razveljavitev le-te in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo pa je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

O utemeljenosti pritožbe proti odločitvi o plačilu 75.000,00 EUR

4. Pritožba ni utemeljena.

O pritožbenem povzemanju izpovedi in trditvene podlage

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v pritožbi v veliki meri povzeta vsebina izpovedi oseb, ki so bile zaslišane med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Ker pa še tako izčrpen povzetek izpovedi D. K. (list. št. 68-72), direktorja tožene stranke D. P. (list. št. 72-75), B. B. (list. št. 86-88), Z. Ž. (list. št. 88-90) in B. G. (list. št. 79-101) sam po sebi ne predstavlja nikakršnega očitka sodišču prve stopnje, se do pritožbenega povzemanja izpovedi zaslišanih oseb pritožbeno sodišče ne opredeljuje. Isto velja za pritožbeno opozarjanje, kaj vse je tožena stranka navedla med postopkom pred sodiščem prve stopnje, saj pritožnica sodišču prve stopnje ne očita, da ni izčrpalo njene trditvene podlage.

Pritožbena kritika stališča sodišča prve stopnje

6. Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na 3.2. točko (1) Pogodbe, v kateri so navedene storitve, ki jih mora opraviti tožeča stranka in na 2.6. točko (2) Pogodbe, ki vsebuje definicijo "uspešnega projekta" oziroma "uspešne realizacije projekta", kot nesporno med pravdnima strankama ugotovilo, da je do prenosa sredstev ciljne družbe prišlo v začetku leta 2007. Da bi do "uspešne realizacije projekta" ne prišlo, pritožnica ne zatrjuje. Trdi le,

(1) da je tožena stranka sama poskrbela za prodajo ciljne družbe,

(2) da tožeča stranka ni bila tista, ki je dosegla uspešno realizacijo projekta: (a) ker je Pogodba po 30.6.2006 nehala veljati, saj je bila fiksna, do realizacije projekta pa je prišlo šele v začetku leta 2007 in (b) ker je tožeča stranka posla ni končala, saj je julija 2007 opustila projekt

(3) in da je tožeča stranka upravičena do plačila kvečjemu za deloma opravljen posel. K pritožbenemu stališču, da prenos sredstev ciljne družbe v začetku leta 2007 ne pomeni uspešne realizacije projekta s strani tožeče stranke

7. V zvezi s pritožbeno trditvijo (v 6. točki te obrazložitve) označeno s točko 1.), se je pritožnica sklicevala na izpoved priče Z. Ž., da je tožena stranka "po koncu" Pogodbe ojačala položaj na srbskem trgu in je iz tega razloga F. (kupec ciljne družbe) dobil informacije o tem, kaj tožena stranka pripravlja in se na podlagi tega odločil za nakup. V zvezi s tem se je sklicevala na zapisnik sestanka z dne 5.7.2006 (B5) in na zapisnik z dne 20.7.2007 (B6). V prvem zapisniku (B5) je navedeno, da „gospod P. razmišlja o povečanju zalog v X. (ciljna družba) za prodajo v septembru in oktobru, za kar bo X. potreboval dodatna sredstva“, kateremu je sledil sledeči sklep: „na osnovi predloga s strani X. se odloči glede financiranja“. Iz drugega (B6) zapisnik pa je pod točko 3 razviden sklep, da je „potrebno izdelati rebalans plana za leto 2006 in plan za leto 2007 / dohodkovnost, likvidnost, aktivnosti do 2.8.2006 – zadolžen g. R. ter, da ima za zagotavljanje tekoče likvidnosti podjetje možnost koriščenja sredstev v višini 50.000,00 EUR na podlagi dogovora med g. R. in ga. Ž.“.

8. Kako naj bi se na podlagi sklepov iz obeh zapisnikov ojačal njen položaj na srbskem trgu in kako je sploh mogoče, da na podlagi teh zapisnikov "F dobil informacije o tem, kaj tožena stranka pripravlja", pa tožena stranka ni pojasnila. Zato je sodišče prve stopnje njene trditve o tem, da je sama poskrbela za prodajo sredstev ciljne družbe pravilno prepoznalo kot "nepojasnjene in nedokazane".

Odgovor na pritožbeno stališče, da je Pogodba fiksna pogodba

9. V zvezi s pritožbeno trditvijo v 6. točki te obrazložitve označeno s točko 2.) (a) pritožbeno sodišče opozarja na določilo prvega odstavka 104. člena ZOR, po katerem je pogodba po samem zakonu razvezana takrat, kadar je izpolnitev pogodbe v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni. Iz zapisa v 1.2. točki Pogodbe, da je cilj naročnika (tožene stranke) „v najkrajšem možnem času prodati večinski delež tožene stranke v podjetju X., d. o. o., B., ne sledi, da je Pogodba fiksna pogodba. Kakšnih drugih določil o tem, da je rok za izpolnitev obveznosti 30.6.2006, kot to zatrjuje pritožnica, pa Pogodba nima. Stranki veže le to, kar soglasno dogovorita (15. člen OZ). Že zato je pravno zmotno pritožbeno stališče, da datum 30.6.2006, ki ga je pri izpolnjevanju Pogodbe v terminskem planu navedla tožeča stranka kot datum pridobitve zavezujoče ponudbe, kaže na fiksnost Pogodbe. Terminski plan je namreč v okviru izpolnjevanja svojih nalog in sicer 3.2.4. točke Pogodbe izdelala tožeča stranka sama. Terminski plan torej ne spada v sklenitveno fazo Pogodbe, pač pa v izpolnitveno. Ker glede na navedeno Pogodba ni nejasna, se pritožnik neutemeljeno sklicuje na določilo 82. člena OZ, ki govori o uporabi spornih in nejasnih določil. Odgovor na pritožbene trditve, da projekt ni bil uspešen, ker ni bilo „zavezujočih ponudb“, da je tožeča stranka po 30.6.2006 prenehala z izpolnjevanjem pogodbe in da ji zato pripada kvečjemu nagrada za delno opravljen posel

10. V zvezi s pritožbeno trditvijo, v 6. točki te obrazložitve označeno s točko 2.) (b), da tožeča stranka posla ni končala, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storitve, zapisane v 3. 2. točki Pogodbe, ki so predstavljale obveznost tožeče stranke, možno razdeliti na tri sklope. En sklop se nanaša na pripravo dokumentov v zvezi s ciljnim podjetjem. Drugi sklop so storitve, povezane z analizo izbora kupcev ciljnega podjetja, tretji sklop pa se nanaša na sodelovanje tožeče stranke pri prodaji ciljne družbe oziroma sredstev ciljne družbe izbranemu kupcu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka opravila vse storitve, potrebne za izvedbo prodaje, in k temu dodalo, da je sodelovanje svetovalca pri pogajanjih o prodaji lastniškega deleža po naravi možno samo, v kolikor je svetovalec obveščen o obstoju pogajanj.

11. Po pritožbenem stališču projekt ni bil uspešen zato, ker tožeča stranka ni uspela pridobiti „zavezujočih ponudb“. Da konkretno katera od nalog, navedenih v 3.2. točki Pogodbe, ne bi bila opravljena, pa pritožnica ni navedla. Izrecno je celo poudarila, da je tožeča stranka „opravila večino storitev iz 3.2. točke Pogodbe“. Splošno je znano, da se po naravi stvari pristopi k prodaji podjetja šele po opravljenih študijah, analizah in izvedenih projektih. Pritožnica je v pritožbi povzela navedbo tožeče stranke, da je za prodajo ciljne družbe s strani tožene stranke izvedela iz spletnih strani in ji ni ugovarjala. Iz tega sledi, da je ona tista, ki ni želela tožničinega sodelovanja pri zaključni fazi projekta. Sicer pa ni logično, da bi tožeča stranka šele po tisti izvedeni fazi, kateri neposredno sledi nagrada, prostovoljno prenehala z izpolnjevanjem pogodbeno dogovorjenih storitev. To je po fazi, v kateri je opravila vse študije, analize, opravila razgovore s potencialnimi kupci in pripeljala projekt do točke, da sta dva ponudnika (med njima tudi F. -kupec sredstev ciljne družbe) predložila nezavezujoči ponudbi. Tožena stranka v pritožbi sama pove, da je (šele) takrat stvari vzela v svoje roke. Ob tem se je sklicevala le na vsebino zapisnikov B5 in B6, povzetih v 7. točki te obrazložitve, ki ne pojasnijo tistih aktivnosti tožene stranke, ki so po njenem pripeljale do uspešne realizacije projekta (glej 8. točka te obrazložitve). Zato je njeno ravnanje prima facie dokaz, da je ona onemogočila tožeči stranki sodelovanje pri sklepni fazi Pogodbe. V taki situaciji pa skladno z določilom 1. odstavka 117. člena OZ ugasne (le) obveznost dolžnika (v predmetni zadevi tožeče stranke), da izpolni, kar je zanj postalo nemogoče, ne pa tudi obveznost nasprotne stranke. Zmotno je torej pritožbeno stališče, da tožeči stranki pripada plačilo za kvečjemu delno opravljen posel. 12. Tožena stranka je v pritožbi istočasno zatrjevala, da je bil kupec ciljne družbe F. vseskozi glavni potencialni kupec ciljne družbe, da ta ni dal zavezujoče ponudbe in da dokumentacija, ki jo je pripravila tožeča stranka na podlagi Pogodbe, ni vplivala na posel, sklenjen leta 2007. Ob tem pa ni zatrdila, da je bil F. pripravljen kupiti „večinski delež v izbrani ciljni družbi“ tudi brez opravljenega dela tožeče stranke (analiza, revizija, skrbni pregled). Tudi ni pojasnila, zakaj je sploh rabila storitve iz 2.3. točke Pogodbe in zakaj je tedaj Pogodbo sploh sklenila. Ker pa so bila sredstva ciljne družbe prodana (družbi F.), je pritožničino pravno stališče, da tožeča stranka ni realizirala Pogodbe, ker „ni priskrbela zavezujočih ponudb“, v nasprotju z definicijo „uspešnega projekta“ iz 2.6. točke Pogodbe.

Pomen pritožbenega sklicevanja na prvo razveljavljeno sodbo

13. S sklicevanjem na razloge v prvi prvostopenjski sodbi, ki je bila v prvem pritožbenem postopku razveljavljena, ni mogoče izpodbijati druge prvostopenjske sodbe.

Pritožbeni očitek, da je sodišče kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen

14. V izpodbijani sodbi je torej pravilno in popolno ugotovljeno, da je bil uspešen projekt oziroma uspešna realizacija projekta v smislu 2.6. točke Pogodbe dosežena. V zvezi z ugotovitvijo tega odločilnega dejstva je sodišče prve stopnje izvedlo vse potrebne dokaze, saj je vpogledalo ne le v Pogodbo, pač pa tudi v dokumentacijo, ki jo je predložila tožeča stranka (v prilogah A2 do A143). Ker je kot nesporno ugotovilo, da so bila sredstva prodana, je celo v večji meri po nepotrebnem izvajalo dokaze z zasliševanjem prič in strank. Nenazadnje svoje odločitve o tem delu tožbenega zahtevka ni oprlo na izpovedi prič in strank, pač pa predvsem na listinsko izvedene dokaze. Pritožnica ne pojasni, s kakšno izpovedjo bi priča R. lahko izpodbila (1) odločilna jasna določila Pogodbe in (2) priznanje pritožnice, da je tožeča stranka opravila večino pogodbeno dogovorjenih storitev ter (3) ugotovitev, da je prišlo do prodaje ciljne družbe. Zato neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker omenjene priče ni zaslišalo. Ni naloga sodišča prve stopnje, da se v sodbi prepričljivo opredeli prav do vsakega izvedenega dokaza, pač pa, da v sodbi pojasni, katera dejstva šteje za dokazana in na podlagi presoje katerih izvedenih dokazov meni, da so ta dejstva dokazana (primerjaj 8. člen ZPP). Ker je to konsistentno storilo, ni pomembno, da ni omenilo zaključkov pritožnice v pripravljalnih vlogah z dne 19.4.2012 in 7.5.2012. Zaključek

15. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, (1) da Pogodba ni fiksna pogodba, (2) da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožeče stranka opravila vsa opravila, odločilna za realizacijo projekta, (3) da je do uspešne realizacije prišlo v posledici opravljenih storitev s strani tožeče stranke in da je (4) za presojo, ali je tožeča stranka upravičena do nagrade za uspeh v višini 75.000,00 EUR (5.1. točke Pogodbe), nepomembna pritožbena navedba, da tožeča stranka po 30.6.2006 ni ničesar več storila.

O utemeljenosti pritožbe proti odločitvi o stroških, povezanih z izvedbo Pogodbe

16. Določilo 4.5. Pogodbe, ki se glasi: „Naročnik s podpisom te pogodbe pooblašča svetovalca samo za opravljanje storitev v obsegu, kot so navedene v 3. členu te Pogodbe. V izogib dvomom glede vsebine oziroma obsega storitev po tej Pogodbi, pogodbeni stranki soglašata, da storitve svetovalca ne vsebujejo nobene implicitne obveznosti, zlasti (a ne izključno) obveznost pravnega in davčnega svetovanja ali storitev borznega posredništva.“, je tudi po presoji pritožbenega sodišča jasno. Ne vzbuja nobenega dvoma o tem, da pod 3.2. točko Pogodbe ne spadajo pravne, davčne in borznoposredniške storitve. Drugačno pritožbeno stališče in sicer, da določilo 4.5. Pogodbe vsebuje pooblastilo za zaupanje izvajanja storitev le iz 3.2. točke Pogodbe tretji osebi, ne pa tistih, ki so navedene v 4.5. točki, je pravno zmotno. Še tako pozorno branje teksta pod navednicami ne more pripeljati do zaključka, kakršnega ponuja pritožba.

17. Ker je bila tožeča stranka izvajalec Pogodbenih storitev, je bila pooblaščena tudi za sklenitev pogodbe o opravljanju odvetniških storitev. Tožena stranka v pritožbi ni izpodbijala odločilne prvostopenjske ugotovitve, da je bila ona tista, ki je odvetniški družbi D. iz B. posredovala potrebne podatke. Iz elektronskega sporočila z dne 17.3.2007 (A8), na katerega se sklicuje tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje sodbe, izhaja, da so bili tej odvetniški družbi posredovani trije registratorji dokumentov, ki se nanašajo na „X.“ (ciljno družbo). Ker jih je torej tožena stranka sama posredovala odvetnikom, s pritožbenim zatrjevanjem, da je bilo angažiranje odvetnikov nepotrebno in da tožeča stranka ni imela pisnega soglasja za angažiranje odvetnikov, ne more uspeti. Pogodba ne zahteva pisnega soglasja za pooblastitev odvetnikov. Zato je zmotno pritožbeno stališče, se s pritožbenimi izvajanji, iz katerih izhaja, da plačilo za odvetniške storitve tožeči stranki ne pripada zato, ker ni bilo pisnega soglasja, pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je sledilo izpovedbama prič B. G. in D. K., ki sta oba izpovedovala o soglasju tožene stranke za angažiranje odvetnikov, ne pa izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke in njenim pričam, ki so izpovedovale drugače. Ker je torej sodišče prve stopnje oceno izpovedi zaslišanih podprlo z listinsko dokumentacijo, je neutemeljeno pritožbeno stališče, da bi moralo izvesti še soočenje prič B. D. in D. K. z direktorjem tožene stranke.

Odgovori na ostale pritožbene navedbe

18. S pritožbenim sklicevanjem v tem pritožbenem postopku na pritožbene navedbe v prejšnjem pritožbenem postopku, tožena stranka ne more doseči preizkusa izpodbijane sodbe.

19. V 15. točki pritožbe je tožena stranka le ponovila svoje trditve, podane pred sodiščem prve stopnje, v 16. točki pa je navedla, da je utemeljeno ugovarjala prekluzijo ali celo zastaranje obveznosti plačila računa z dne 12.2.2007. S temi navedbami ni izpodbijala pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Izrecno je celo navedla, da je tožena stranka po 6.1. točki Pogodbe upravičena do stroškov ne glede na uspeh projekta. To pa kaže kvečjemu na pravilnost prvostopenjske odločitve in ne obratno.

20. Z vprašanjem, ali seštevek stroškov, ki jih je tožeča stranka imela z izplačilom odvetniške nagrade in materialnih stroškov sodelujočim pri izvedbi Pogodbe, predstavlja prav tisti znesek, ki ga je sodišče prve stopnje priznalo tožeči stranki, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Višini teh stroškov namreč tožena stranka v pritožbi ni oporekala.

21. V 15. do 19. točki pritožbenih navedb je tožena stranka na splošno napravila povzetek svojih navedb in zatrjevanih kršitev. Zato se do teh navedb pritožbeno sodišče še enkrat ne opredeljuje.

22. Pritožbeno pojasnjevanje (19. točka pritožbe), da je tožena stranka predlagala izločitev prvostopenjske sodnice, pa ne sodi v pritožbo. Zato se do teh trditev pritožbeno sodišče ne opredeljuje (360. člen ZPP).

K zavrnitvi pritožbe v celoti

23. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

K odločitvi o pritožbenih stroških

24. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Svoje stroške pritožbenega postopka pa tožeča stranka sama nosi zato, ker odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebno vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). V njej tožeča stranka ni navedla ničesar, kar bi kakorkoli doprineslo k odločitvi o pritožbi.

(1) Storitve

321. revizija dosedanjih dogovorov s potencialnimi kupci

322. analiza potrebnih aktivnosti za uspešno realizacijo prodaje vključno z analizo različnih možnih pristopov k prodaji

323. analiza možnih kupcev in svetovanje pri določitvi strategije prodaje

324. priprava terminskega načrta potrebnih dejanj

325. sodelovanje in koordiniranje morebitnih ostalih zunanjih sodelavcev (pravniki, revizorji in drugi svetovalci)

326. povabilo vseh zainteresiranih kupcev k oddaji ponudbe

327. sodelovanje pri pogajanjih o prodaji lastniškega deleža

328. svetovanje in koordinacija pri pripravi potrebnih dokumentov

329. izvedba vseh potrebnih dejanj za uspešen zaključek transakcije

3210. pomoč pri prodaji nepremičnin, ki so v lasti ciljne družbe.

(2) „Uspešen projekt“ ali „uspešna realizacija projekta“ pomeni pravnomočen prenos sredstev ciljne družbe, ki jih ciljna družba uporablja v okviru izvrševanja svoje dejavnosti, v last kupca oziroma osebe, ki jo določi kupec v skladu z veljavno zakonodajo oziroma pridobitelja ali sklenitev pogodbe o prodaji navedenih sredstev ciljne družbe oziroma kateregakoli drugega pravnega naslova za prenos sredstev ali nastanek obveze nakupa navedenih sredstev, v skladu z zavezo iz kupoprodajne pogodbe o prodaji navedenih sredstev oziroma iz kateregakoli drugega pravnega naslova za prenos sredstev v določenem obdobju po sklenitvi kupoprodajne pogodbe ali kateregakoli drugega pravnega naslova za prenos sredstev in po vnaprej dogovorjenih pogojih“.