Jedro

Postopek, čeprav teče pred sodnikom posameznikom, je po zahtevnosti in kompleksnosti zadeve enak postopku, kakršen bi bil, če bi v zadevi sodil senat. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da je treba nagrado zagovorniku odmeriti po tar. št. 10/3 tudi v vseh tistih zadevah, v katerih je za sojenje pristojen senat treh sodnikov, sodi pa sodnik posameznik, ker se je obdolženec na podlagi 285.f člena ZKP odpovedal pravici do zbornega sojenja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 144/2016 z dne 29. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organ v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom delno ugodil tožnikovemu predlogu in mu priznal nagrado v skupnem znesku 449,09 evrov.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila v tej zadevi upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ter da je organ ob upoštevanju dejstva, da je zagovor obdolženke potekal pred sodnikom posameznikom, tožniku nagrado priznal na podlagi tar. št. 10/2 in tar. št. 11/1 Odvetniške tarife (OT).

3. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga v tožbo. V njej navaja, da je bila prosilki brezplačna pravna pomoč dodeljena za postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju zaradi storitve poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s prvim odstavkom 204. člena ter 34. in 20. člena KZ-1. Za sojenje glede očitanega kaznivega dejanja Zakon o kazenskem postopku (ZKP) določa pristojnost okrožnega sodišča pred senatom treh sodnikov, ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah pa lahko namesto senata sodi sodnik posameznik.

4. Trdi, da je namen določbe drugega odstavka 285. f ZKP, ki ureja navedeno izjemo, v zasledovanju ekonomičnosti postopka, kar omogoča, da se postopek izvede hitreje in z manjšimi stroški, vendar pa je tak postopek pred sodnikom posameznikom še vedno enako zahteven in obsežen ter teče zaradi kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena enaka kazen. Meni, da se nagrada po traf. št. 10/2 nanaša na zastopanje pred okrajnim sodiščem ter da je za razmejitev med nagradami bistvena stvarna pristojnost, ki je pogojena z zahtevnostjo in obsežnostjo zadeve, ne pa s številom sodečih sodnikov. Zgolj zato, ker gre za postopek pred sodnikom posameznikom, za zagovornika ni enostavnejši. 5. Navaja, da že jezikovna razlaga omogoča navedeno razlago, saj je ključna pristojnost po obtožnici. Navaja še, da je organ isto tarifo uporabil tudi v zvezi z odgovorom na pritožbo tožilstva v zvezi z obtožnico, ta postopek pa je potekal preden so bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 285.f člena ZKP, saj se obdolženka v tistem času še ni mogla odpovedati pravici do senatnega sojenja. Sklicuje se tudi na razlago, ki jo je glede navede tarifne postavke OT sprejela Odvetniška zbornica Slovenije.

6. Toženka je pa sodišču poslala upravne spise, ne da bi odgovorila na tožbo.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavanem primeru je sporna odmera odvetniških stroškov za zastopanje obdolženke v kazenskem postopku na narokih in v zvezi z odgovorom na pritožbo. Toženka je o stroških odločila na podlagi tar. št. 10/2 (oziroma pri odgovoru na pritožbo na podlagi tar. št. 11/1 v zvezi s tar. št. 10/2), tožnik pa uveljavlja, da bi toženka morala pri odmeri stroškov za navedena procesna dejanja namesto tar. št. 10/2 uporabiti tar. št. 10/3. Odmera ostalih stroškov med strankama ni sporna.

9. V tar. št. 10 so določene tarife za zagovor ali zastopanje na naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, naroku za glavno obravnavo, seji ali ogledu ali rekonstrukciji v različnih procesnih situacijah, opisanih v 1. do 14. točki te tarifne številke. V tar. št. 11 pa so določene tarife v zvezi s pravnimi sredstvi, pri čemer se tar. št. 11/1, ki jo je toženka tudi uporabila v tej zadevi, navezuje na 1. do 5. in 7. točko tar. št. 10. 10. Točke od 1 do 5 in 7 tar. št. 10, se nanašajo na zastopanje na narokih za glavno obravnavo, in sicer 1. do 5. točka na narokih pred sodiščem prve stopnje, 7. pa pred sodiščem druge stopnje.

11. Po presoji sodišča iz besedila točk 1 do 5 tar. št. 10, ki se, kot rečeno, nanašajo na zastopanje na narokih pred sodiščem prve stopnje, izhaja, da se med seboj ne razlikujejo le po tem, ali v zadevi sodi sodnik posameznik, senat treh ali senat petih sodnikov, temveč tudi glede na obtožni akt in težo kaznivih dejanj, ki so predmet obtožbe.

12. Tar. št. 10/1 in 10/2 se med seboj razlikujeta po tem, ali gre za zagovor obdolženca pred sodnikom posameznikom po zasebni tožbi, na kar se nanaša 1. točka, ali za zagovor obdolženca v postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kar se nanaša 2. točka. Tar. št. 10/4 in 10/5, ki se obe nanašata na sojenje pred petčlanskim senatom (kar samo po sebi pomeni tudi, da je obtožni akt obtožnica), se med seboj razlikujeta glede na težo kaznivega dejanja, zaradi katerega se vodi postopek pred takim senatom, saj je tar. št. 10/5 rezervirana za postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je možno izreči dosmrtni zapor. Tar. št. 10/3, katere uporabo tožnik uveljavlja v obravnavani zadevi, pa se nanaša na postopek pred senatom treh sodnikov po obtožnici in na določene primere zasebne tožbe ali obtožnega predloga.

13. Glede na uporabljene termine pri razmejevanju različnih situacij, ki se uvrščajo v tar. št. od 10/1 do 10/5 sodišče sodi, da tar. št. 10/3, ki kot opredelilni element poleg senata treh sodnikov izrecno zajema tudi obtožnico, nedvomno zajema tudi situacijo kakršna je obravnavana.

14. Med strankama ni sporno, da je v obravnavani kazenski zadevi postopek tekel na podlagi obtožnice, za katero je skladno 1. točko prvega odstavka 25. člena ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče v senatu treh sodnikov, v zadevi pa je sodila sodnica posameznica okrožnega sodišča na podlagi točke 1.a) točke prvega odstavka 25. člena ZKP. Po tej določbi sodi sodnik posameznik pri okrožnem sodišču o kaznivih dejanjih iz 1. točke prvega odstavka 25. člena v primeru iz 2. točke drugega odstavka 285.f člena tega zakona, ki določa, da sme predsednik senata na podlagi izjave obtoženca in po zaslišanju državnega tožilca odločiti, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. 15. Gre torej za situacijo, ko je za sojenje sicer pristojen senat okrožnega sodišča, o zadevi pa sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča, ker se je obdolženec na podlagi 285.f člena ZKP odpovedal procesni pravici do zbornega sojenja, ki jo ima po zakonu, pri čemer ne iz 1. in 1.a) točke 25. člena, niti iz 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP, ne izhaja, da bi bila odpoved tej procesni pravici omejena na zadeve, v kateri je za sojenje pristojen tričlanski senat. 16. V takem primeru se kazenski postopek, ki teče na podlagi obtožnice, spremeni zgolj v tem, da namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik, v vsem ostalem pa ta postopek ostane nespremenjen. Obdolženec se namreč lahko odpove le v 285.f členu ZKP navedenim pravicam, ne pa tudi katerim drugim pravicam1. Poleg tega mora biti odpoved pravici do zbornega sojenja izrecna in nedvoumna, o čemer je dolžno sodišče obdolženca prej ustrezno poučiti, sicer stori absolutno bistveno kršitev pravil kazenskega postopka2. 17. Glede na navedeno je tak postopek, čeprav teče pred sodnikom posameznikom, po zahtevnosti in kompleksnosti zadeve enak postopku, kakršen bi bil, če bi v zadevi sodil senat. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da je treba nagrado zagovorniku odmeriti po tar. št. 10/3 tudi v vseh tistih zadevah, v katerih je za sojenje pristojen senat treh sodnikov, sodi pa sodnik posameznik, ker se je obdolženec na podlagi 285.f člena ZKP odpovedal pravici do zbornega sojenja.

18. Da je za pravilno uporabo navedene tarifne številke odločilno, kakšen senat je predpisan za sojenje v posamezni zadevi, ne pa obdolženčeva odpoved pravici do zbornega sojenja, kar je pogoj zato, da sodi sodnik posameznik, pa izhaja tudi iz uporabe tar. št. 11/1 glede pravnih sredstev v zvezi z obtožnico, za kar gre tudi v obravnavanem primeru. Po tej tarifni številki se nagrada odmeri tako, da se za 25 % zviša tarifa, določena po 1. do 5. in 7. točki tar. št. 10. Ko gre za pravna sredstva v zvezi z obtožnico je torej odločilno, v katero kategorijo zadeva sodi po navedenih tarifnih številkah. Ker pa do pravnomočnosti obtožnice pride še pred začetkom glavne obravnave, pri čemer se obdolženec pravici do zbornega sojenja na podlagi 285.f člena ZKP lahko odpove šele na predobravnavnem naroku, torej v trenutku, ko mora biti skladno z 285.a členom ZKP obtožnica že pravnomočna, je torej bistveno, kakšen senat je predpisan za sojenje v zadevi.

19. Iz navedenih razlogov je sodišče o pravilni uporabi določb tar. št. 10 zavzelo drugačno stališče kot v zadevah I U 203/2016 in I U 1298/2018 ter zato zaradi zmotne uporabe materialnega prava v obravnavani zadevi tožbi ugodilo, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Pri tem se ni spuščalo v presojo ostalih tožbenih navedb, saj to za odločitev ni bilo potrebno. Odločilo je brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in predloženih upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

20. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal drug odvetnik, se mu na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa se v skladu s točko c) opombe 6.1. taksne tarife v zvezi z 37. členom Zakona o sodnih taksah (ZST) stranki, ki v sporu uspe, vrne po uradni dolžnosti, ne da bi se posebej odločalo o njenem vračilu.

1 Prim. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), prva obravnava, EPA 1892-V, str. 71. 2 Npr. sklepi Višjega sodišča v Mariboru II Kp 39078/2017 ter Višjega sodišče v Ljubljani II Kp 12489/2015 in II Kp 13523/2011.