Jedro

Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je tožnik postal dejanski lastnik na lastninskem deležu prve toženke (57/100) in s tem lastnik celotne nepremičnine parc. št. 78/5 k. o. ..., v naravi dvorišče, do 875/10000, ter zahtevek za vpis njegove lastninske pravice na deležu 57/100 sporne nepremičnine v zemljiško knjigo (I. točka izreka). Sklenilo je, da mora tožnik prvi toženki povrniti stroške pravdnega postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Sklenilo je, da mora tožnik toženki povrniti stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Tožnik zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Opozarja, da prva toženka etažnim lastnikom nikoli ni priznavala lastninske pravice na dvorišču. Leta 1993 je celo sklenila Sporazum o ugotovitvi deležev na poslovno stanovanjskem objektu (v nadaljevanju Sporazum), s katerim je drugi toženki priznala pravico uporabe nepremičnine do 43/100, sebi pa pridržala 53/100. Ker prva toženka lastnikom stanovanj ni ponudila solastninskih deležev na spornem zemljišču, ki bi bili sorazmerni z velikostjo stanovanj v razmerju s celotnim objektom, zahteva priznanje solastninske pravice v pravdi. Graja zaključek sodišča, da se je dvorišče spremenilo v funkcionalno zemljišče, saj pojem dvorišča ni istoveten s pojmom funkcionalnega zemljišča. Ugotovitev lastninske pravice je utemeljeval z nezakonitostjo vpisa lastninske pravice prve toženke v zemljiško knjigo. Zatrjuje ničnost Sporazuma, ker se je prva toženka zavedala, da dvorišče pripada etažnim lastnikom. Opozarja, da on in ostali etažni lastniki v postopku delitve parcele pred Geodetsko upravo RS niso sodelovali. Predloga prve toženke, naj sproži postopek po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, ne sprejema, saj lastninsko pravico utemeljuje na podlagi kupoprodajne pogodbe med njim in njegovim prednikom.

4. Predlog ni popoln.

5. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP so določene stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije: stranka mora natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. Vloga predlagatelja je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih (v večini pavšalno) utemeljuje oziroma bolje, našteva kršitve. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Prav konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču. Ob tej pomanjkljivosti sta v predlogu izostali tudi navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, ter natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Neizkazan je tudi odstop od sodne prakse oziroma njena neenotnost. 7. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da predlog tožnika nima sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, kar je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP narekovalo zavrženje predloga.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.