Jedro

Glede na izrecno določbo 231a. člena ZDavP, ki je začela veljati 30.12.1997, uporabljati pa se je začela 1.1.1998 ter je veljala v času odločanja organa prve stopnje, določbe 93. člena ZDavP ni mogoče razlagati tako, da je davčni dolg iz naslova prometnega davka mogoče odpisati, saj 231a. člen ZDavP (razen neizterljivosti) ne predvideva druge izjeme za odpis davčnega dolga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v izreku pod točko 1 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.1.2001, v izreku pod točko 2 pa tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada C. z dne 13.2.2001, s katero je bila zavrnjena tožnikova vloga za odpis davčnega dolga iz naslova davka od prometa proizvodov in storitev.

Tožnik vlaga zoper izpodbijano sodbo laično pritožbo, v kateri poudarja, da je v težki finančni situaciji, bolan, njegova partnerka pa je brez službe, v hudi depresiji. Ima 8-letno hčerko. Prosi, da vrhovno sodišče zadevo temeljito prouči. Po odbitku davčnega dolga mu mesečno ostane za preživljanje tričlanske družine 58.000,00 SIT, s katerimi nikakor ne more živeti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je mogoče odpisati davčni dolg iz naslova prometnega davka na podlagi določbe 93. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP).

V obravnavani zadevi je tožnik kot davčni zavezanec dne 21.12.2000 dal vlogo za odpis davčnega dolga iz naslova neplačanih obveznosti prometnega davka, vendar je bila njegova vloga zavrnjena na podlagi določb 93. in 231a. člena ZDavP. Res je, da ZDavP v 93. členu v 1. točki med davki, ki jih davčni organ ne more odpisati, navaja davek na dodano vrednost in ne prometni davek. Toda glede na izrecno določbo 231a. člena ZDavP, ki je začela veljati 30. decembra 1997, uporabljati pa se je začela od 1. januarja 1998 ter je veljala v času odločanja davčnega organa prve stopnje, določbe 93. člena ZDavP ni mogoče razlagati tako, da je davčni dolg mogoče odpisati, ker v tožnikovem primeru ne gre za davek na dodano vrednost, temveč za prometni davek. V 231a. členu ZDavP je namreč določeno, da do dneva uveljavitve zakona, ki bo urejal davek na dodano vrednost, in zakona, ki bo urejal trošarine, davčni organ ne more odpisati, razen iz razloga neizterljivosti, oziroma ne more odložiti plačila ali dovoliti obročnega plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev ter posebnih prometnih davkov. Ker pa v tožnikovem primeru gre za plačilo davčnega dolga iz naslova davka od prometa proizvodov in storitev, ni podana pravna podlaga za odpis njegovega davčnega dolga, kot to zmotno meni tožnik. To pa sta pravilno ugotovila tudi tožena stranka in sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe o težki finančni situaciji v tožnikovi družini ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, saj ZDavP v 231a. členu (razen neizterljivosti) ne predvideva druge izjeme za odpis davčnega dolga.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.