Jedro

Ker tožena stranka na podlagi tožničinega predloga za obnovo postopka ni razveljavila pravnomočnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 24.1.2000, je sodišče v letu 2003 vloženo tožbo na razveljavitev tega sklepa utemeljeno zavrglo kot prepozno, saj ni bila vložena v roku iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na razveljavitev dokončnega sklepa tožene stranke z dne 24.1.2000 o prenehanju delovnega razmerja in razporeditvi tožnice k drugemu delodajalcu, to je k A d.o.o.. Hkrati je zavrnilo zahtevek za vrnitev tožnice nazaj na delo s 6.3.2003 in s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja.

Na tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje s sklepom razveljavilo in tožbo zavrglo. Ob ugotovitvi, da je bil tožnici vročen dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja in razporeditvi k drugemu delodajalcu že v mesecu januarju 2000, tožbo pa je tožnica vložila šele 20.5.2003, je ugotovilo, da procesne predpostavke za vložitev tožbe niso bile podane. Pri tem je upoštevalo, da je tožnica dne 4.4.2003 pri toženi stranki vložila predlog za obnovo postopka, ker ji pri drugem delodajalcu ni zagotovila stabilne zaposlitve, vendar je tožena stranka njen predlog za obnovo zavrnila.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje o zavrženju tožbe vlaga tožnica revizijo, ne da bi določno opredelila revizijske razloge. Navaja, da je sodišče zgrešilo bistvo spora, da iz listin oziroma njenih vlog v spisu izhaja, da je vložila tožbo zaradi obnove postopke in ne zaradi razporeditve, sodišče pa bi moralo obravnavati tudi njene odškodninske zahtevke.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Predmet spora je opredeljen v tožbenem zahtevku (prvi odstavek 180. člena ZPP). Ne glede na določbe 23. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94 in 20/98), ki je veljal v času vložitve tožbe, je bilo tudi sodišče v individualnem delovnem sporu vezano na v tožbi določen predmet spora, posebej če je tožnika zastopal odvetnik, ki že glede na svojo strokovno usposobljenost in položaj prevzema tudi odgovornost za pravilno sestavo tožbe.

Tožnica je po svojem pooblaščencu v tožbenem zahtevku jasno opredelila, da zahteva razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 24.1.2000, na podlagi katerega je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Hkrati pa je v posledici razveljavitve tega sklepa zahtevala pravice iz delovnega razmerja in s 6.3.2003 vrnitev nazaj na delo. Med postopkom pred sodiščem prve stopnje tožnica tako opredeljenega zahtevka ni spreminjala. Zato je sodišče utemeljeno odločalo, upoštevaje gornjo vsebino tožbenega zahtevka. Revizijski očitek, da je sodišče zgrešilo bistvo spora, in trditev, da je tožnica tožbo vložila zaradi obnove postopka, glede na dejansko vsebino tožbe ni utemeljen.

Ker je postal sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 24.1.2000 že pravnomočen in ga tožena stranka tudi na podlagi tožničinega predloga za obnovo postopka ni razveljavila, je sodišče v letu 2003 vloženo tožbo na razveljavitev tega sklepa utemeljeno kot prepozno in s tem nedovoljeno zavrglo, saj ni bila vložena v zakonitem roku iz prvega odstavka 83. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90).

Tožnica v tožbi ne uveljavlja nobenega odškodninskega zahtevka, temveč uveljavlja le pravice iz delovnega razmerja v posledici razveljavitve navedenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Glede na to je sodišče rok za sodno varstvo iz 83. člena ZTPDR utemeljeno upoštevalo tudi glede pogojev za sodno varstvo v zvezi z dajatvenimi tožbenimi zahtevki.

Glede na povedano revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.