Jedro

Kreditnih obveznosti prosilca pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka ni mogoče upoštevati, enako tudi ne obrokov po sodni poravnavi, vendar pa bi sodišče te obveznosti lahko upoštevalo v okviru predloga za odlog plačila sodne takse oziroma obročno odplačilo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku izreka spremeni tako, da je tožnica dolžna plačati sodno takso v višini 873,00 EUR v treh zaporednih mesečnih obrokih po 291,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. 3. 2015, naslednja mesečna obroka pa zapadeta v plačilo vsakega 15. v naslednjih dveh mesecih.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za odlog in obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica zaradi nepravilne uporabe določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da sodišče ni ustrezno ugotovilo njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ter je odločitev oprlo zgolj na podatek o višini neto plače in vrednosti premoženja, saj ni upoštevalo njene mesečne kreditne obveznosti v višini 437,41 EUR ter obveznosti iz naslova sklenjene sodne poravnave pri S. v višini 551,99 EUR. Sodišče se je tudi zmotno sklicevalo na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2958/2012 in II Cp 4164/2011, pri čemer je v obravnavanih zadevah bilo ugodeno predlogu za obročno plačilo sodne takse. Pritožnica povzema zakonske določbe in opozarja, da ni predlagala oprostitve oziroma delne oprostitve plačila sodne takse. Pri predlogu za obročno odplačilo oziroma odlog plačila pa bi sodišče moralo upoštevati tudi njeno likvidnost. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za obročno odplačilo oziroma odlog plačila sodne takse, ker je ugotovilo, da tožničina neto plača znaša 1.624,72 EUR, prav tako je v letu 2013 prejela 600,00 EUR dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja, v lasti pa ima osebno vozilo, vredno 2.700,00 EUR. Takšno premoženjsko stanje ne omogoča oprostitve oziroma delne oprostitve plačila sodne takse, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.

5. Tožnica je izkazala, da ima kreditne obveznosti do banke X. v višini 437,41 EUR mesečno ter obveznosti po sodni poravnavi do banke Y v višini 551,99 EUR mesečno. Drži sicer ugotovitev sodišča, da kreditnih obveznosti prosilca pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka ni mogoče upoštevati, enako tudi ne obrokov po sodni poravnavi, vendar pa bi sodišče te obveznosti lahko upoštevalo v okviru predloga za odlog plačila sodne takse oziroma obročno odplačilo. Tega namreč sodišče skladno z 11. členom ZST-1 lahko odobri, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri tem mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, tudi splošno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnici po plačilu obeh obrokov kredita od mesečnega dohodka ne ostane celoten znesek, ki bi ga morala plačati za sodno takso. Zato je njenemu predlogu za obročno odplačilo sodne takse delno ugodilo in ji odobrilo plačilo takse v treh mesečnih obrokih v višini 291,00 EUR (3. točka 365. člena ZPP), v presežku, kolikor tožnica predlaga daljše obdobje odplačevanja sodne takse oziroma njen odlog do zaključka postopka, pa je njen predlog zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.