Jedro

Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti vložena na predpisanem obrazcu, če pa ni, pa mora biti vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedje rubrik enaka vsebini predpisanega obrazca. Ob ugotovitvi, da tožnica prošnje ni vložila na predpisanem obrazcu oziroma je bila njena vsebina nepopolna, je tožena stranka pravilno postopala po določbi prvega odstavka 67. člena ZUP, po kateri pristojni organ od vložnika zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in določi vložniku rok, v katerem mora vlogo popraviti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s tožbo zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. Bpp 231/2012 z dne 13. 2. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

Tožena stranka v obrazložitvi navaja, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v prvem in drugem odstavku 32. člena določa, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Bpp) vloži pisno na predpisanem obrazcu, vsebino prošnje pa določa tretji odstavek 32. člena ZBPP. Obrazec prošnje za dodelitev Bpp pa je na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZBPP predpisan s Pravilnikom o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik). Nadalje tožena stranka pojasnjuje, da postopa pristojni organ za bpp po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) v prvem odstavku 66. člena določa vsebino vloge, v prvem odstavku 67. člena pa odpravo pomanjkljivosti nerazumljive ali nepopolne vloge. Tožena stranka ugotavlja, da tožnica prošnje v obravnavani zadevi ni vložila na predpisanem obrazcu, njena vsebina pa je bila nepopolna, saj je bilo iz vloge tožnice mogoče razbrati le podatke o zadevi ter obliki in obsegu zaprošene Bpp, ni pa navedla ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP. S pozivom št. Bpp 41/2013 z dne 12. 3. 2013 je bila tožnica poučena kako je treba glede na določbe ZBPP in Pravilnika vložiti prošnjo za dodelitev Bpp oziroma kaj mora ta vsebovati, prav tako tudi, da njena prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu in je vsebina zato nepopolna ter ni primerna za obravnavo. Določila je rok 8 dni za odpravo pomanjkljivosti, hkrati pa je bila tudi opozorjena, če ne bo ravnala po sklepu sodišča, bo le ta njeno prošnjo zavrgel. Tožnica se je na poziv odzvala z dopisom in sicer, da je njena vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP popolna in vsebuje vse podatke iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, drugih pa na podlagi zakona tožena stranka ne sme zahtevati niti preverjati. Tožena stranka pri tem pojasnjuje, da določbe četrtega odstavka 10. člena ZBPP ni mogoče razlagati na način kakor ga tožnica, saj ni upravičenka iz citirane določbe ZBPP. Vlogo je vložila kot fizična oseba, zato je tožena stranka dolžna ugotavljati njeno finančno stanje glede na določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP. Tožnica tudi ni v dopolnitvi navedla, da je brezposelna, da nima plač niti nadomestil, priložila ni nobenega dokazila. Prav tako ni navedla podatkov o svojem premoženjskem oziroma dohodkovnem stanju. Ni navedla podatkov o morebitnih dohodkih oziroma prejemkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje. Vloga tožnice je zato nepopolna in kot taka ni primerna za nadaljnje obravnavanje.

Tožnica v tožbi med drugim navaja, da je izpodbijano odločbo izdala sodnica, ki za to ni pristojna in ji očita nepoznavanje zakonskih določb. Meni, da je namen določbe 12. člena ZBPP v tem, da se premoženjsko stanje brezposelnega, ki ne prejema socialne pomoči, ne ugotavlja. V tej konkretni zadevi pa je tožnica zaprosila za Bpp iz razloga brezposelnosti, kar nakazuje, da se njeno premoženjsko stanje ne bi smelo ugotavljati. Izpodbijani sklep nima materialne podlage v določbah ZBPP. Nadalje navaja, da zadeva, ki se vodi pod pod opr. št. Bpp 231/2012 z dne 13. 2. 2013 ni upravna zadeva na podlagi Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) niti na podlagi kateregakoli drugega zakona. Sklicuje se na določbo 1. člena ZUP. Nadalje navaja, da je nepravilna ugotovitev organa za Bpp, da je treba njeno prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena, v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP, zavrniti kot neutemeljeno. Meni, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju z določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP. Tudi določba drugega odstavka 37. člena ZBPP ni materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Navaja, da je tožbo vložila v imenu občanov, kot članica Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da so podatki o sejninah, ki jih dobiva od Mestne občine Ljubljana, ki so predmet te vloge, v celoti pravilni in zakoniti. Poudarja tudi, da je podatke organ pridobil nezakonito, saj zato ni imel njenega soglasja. Predlaga sodišču, naj izpodbijani sklep odpravi in naj ji sodišče dodeli brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise in predlagala, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge, ki jih tožena stranka navaja v obrazložitvi svoje odločitve (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Pravilno je stališče tožene stranke, da mora biti prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči glede na prvi in drugi odstavek 32. člena ZBPP vložena na predpisanem obrazcu, če pa ni, pa mora biti vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedje rubrik enaka vsebini predpisanega obrazca. Pravilna je tudi ugotovitev tožene stranke, da pristojni organ za Bpp postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, saj se na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP uporabljajo določbe, ki urejajo splošni upravni postopek, ob pogoju, da ta zakon ne določa drugače. Določbe ZBPP glede ravnanja z nepopolnimi vlogami ne določajo posebnega postopka.

Ob ugotovitvi, da tožnica prošnje ni vložila na predpisanem obrazcu oziroma je bila njena vsebina nepopolna, je tožena stranka pravilno postopala po določbi prvega odstavka 67. člena ZUP, po kateri pristojni organ od vložnika zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in določi vložniku rok, v katerem mora vlogo popraviti. Glede stališča tožnice, da je upravičenka do Bpp iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ter zato izpolnjuje vse zahtevane podatke, je pravilno stališče tožene stranke, da tožnica ni prosilka po določbi četrtega odstavka 10. člena ZBPP, to so le nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z upravljanjem dejavnosti v javnem interesom oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, ko je vlogo tožnice zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

Tožbeni ugovori tožnice niso utemeljeni. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP o odobritvi Bpp odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Upravno sodišče je specializirano sodišče, iz izpodbijane odločbe pa je razvidno, da jo je po pooblastilu predsednice tega sodišča izdala višja sodnica svetnica. Zato je tožbeni ugovor, da je izdala odločbo sodnica, ki za to ni pooblaščena, neutemeljen.

Preostali tožbeni ugovori pa se ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijanega sklepa o zavrženju tožničine vloge. Vsi ugovori se namreč nanašajo na sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 231/2012 z dne 13. 2. 2013. Teh ugovorov pa sodišče v tem upravnem sporu ne more preizkušati.

Glede predloga tožnice naj ji sodišče dodeli Bpp, ji sodišče pojasnjuje, da v okviru sodnega odločanja (o tožbi) ni pristojno za (upravno) odločanje o dodelitvi Bpp. Za reševanje te prošnje je pristojen organ za BPP, ki je o prošnji tožnice s sklepom št. Bpp 89/2013-14 z dne 11. 6. 2013 že odločal in prošnjo tožnice zavrgel. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.