Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker iz izpodbijane sodbe izhaja, da je storilec zahtevo za sodno varstvo vložil po izteku roka, določenega v zakonu, za njeno vložitev pritožba pa tega odločilnega dejstva ne izpodbija, je izpodbijana odločitev o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo pravilna.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 96,00 EUR, v roku in na način, kot bo določeno s pozivom prekrškovnega organa.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo storilca A. A. zoper sklep Policijske postaje Mozirje 2240-1/2022/3 (3A696-2) z dne 3. 1. 2022 in odločilo, da ostane izpodbijani sklep v veljavi (I. točka izreka) ter na podlagi 59. člena Zakona o prekrških, ob smiselni uporabi prvega odstavka 147. člena in prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških odločilo, da je storilec dolžan po pravnomočnosti te sodbe kot stroške postopka plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku in na način, ki ga bo določil prekrškovni organ v pozivu za plačilo sodne takse, sicer se izterja prisilno (II. točka izreka).
2. Zoper tako odločitev se pritožuje storilec ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka po 1. in 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Opozarja, da je hkrati z zahtevo za sodno varstvo vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o čemer pa se nista izjavila niti prekrškovni organ niti sodišče. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz izpodbijane sodbe izhaja: - da je zahteva za sodno varstvo, ki je v izreku zavrnjena, bila vložena zoper sklep Policijske postaje Mozirje z dne 3. 1. 2022, s katerim je bila kot prepozna zavržena storilčeva zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Mozirje 0000123191661 z dne 21. 12. 2021, - da je zgoraj navedeni plačilni nalog storilcu bil vročen osebno na kraju prekrška dne 21. 12. 2021, - da se je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo iztekel 29. 12. 2021, - da je storilec je zahtevo za sodno varstvo vložil v četrtek dne 30. 12. 2021; vsled čemur je sodišče prve stopnje zaključilo, da jo je prekrškovni organ zakonito zavrgel. 5. Pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je storilčeva zahteva za sodno varstvo, vložena dne 26. 1. 2022, vsebovala tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Takšen predlog namreč vsebuje le zahteva za sodno varstvo, datirana z dnem 30. 12. 2021, ki je bila priložena k predmetni pritožbi in je na sodišče prispela skupaj s pritožbo dne 30. 3. 2022. Niti zahteva za sodno varstvo, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano sodbo (prav tako datirana z dnem 30. 12. 2021, oddana priporočeno dne 27. 1. 2022), niti zahteva za sodno varstvo (datirana in vložena dne 30. 12. 2021), o kateri je bilo odločeno s sklepom Policijske postaje Mozirje z dne 3. 1. 2022, namreč glede na listine spisa, predloga za vrnitev v prejšnje stanje nista vsebovali. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno očita, da bi pred sprejemom izpodbijane odločitve moralo biti odločeno o storilčevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
6. Ob navedenem je sodišče prve stopnje glede na ugotovljena odločilna dejstva, ki jih pritožba ne izpodbija, pravilno zaključilo, da je zahteva za sodno varstvo, ki je bila vložena dne 30. 12. 2021, vložena po izteku prekluzivnega 8 dnevnega zakonskega roka ter da jo je prekrškovni organ vsled temu zakonito zavrgel. 7. Pritožbene navedbe so neutemeljene, prav tako pa ni podana nobena izmed kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti v skladu s 159. členom ZP-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso po tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 96,00 EUR, ki jih je storilec dolžan plačati v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa na plačilo stroškov postopka.