Objava sodb na portalu sodisce.si

Datum

03.06.2025

Številka

07121-1/2025/699

Kategorije

Razno, Sodni postopki, Svetovni splet

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli dopis, v katerem pojasnjujete, da ste na spletni strani sodisce.si zasledili sodbo, katere vsebina se vam zdi občutljiva, ker vsebuje ime in priimek obsojenca ter opis dogodkov spolnega nadlegovanja in psihičnega nasilja na delovnem mestu. Menite, da je javna objava sodbe z vidika oškodovanke nedopustna. Zanima vas splošno mnenje IP glede javnih objav sodb, še posebej pa mnenje glede objave zgoraj navedene sodbe in kako lahko IP ukrepa, če objava ni skladna s predpisi o varstvu osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, se lahko obrne na upravljavca spletne strani in o objavi obvesti pooblaščeno osebo na:

urad.vsrs@sodisce.si

. Pri upravljavcu lahko posameznik tudi uveljavlja svoje pravice na področju varstva osebnih

podatkov, vključno s pravico do izbrisa v skladu s 17. členom Splošne uredbe.

Uveljavljanje pravic iz poglavja III. Splošne uredbe (vključno s pravico do izbrisa po 17. členu) in drugih zahtevkov posameznika, ko upravljavci osebne podatke obdelujejo v okviru pravice do dostopa do informacij javnega značaja, ne sodi v pristojnost IP.

IP na področju dostopa do informacij javnega značaja nima splošnih inšpekcijskih pooblastil. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDIJZ ima IP nadzorstvene pravice nad izvajanjem določb ZDIJZ samo v okviru pritožbenega postopka, tj. v okviru postopka, ki se vodi pri IP na podlagi pritožbe zaradi molka organa ali pritožbe zoper odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil ali zavrgel.

Obrazložitev:

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov. Slednje lahko stori le v ustreznem inšpekcijskem ali drugem upravnem postopku.

Razkritje osebnih podatkov v sodbah, objavljenih na spletni strani www.sodnapraksa.si, sodi v okvir obdelave osebnih podatkov, za katero se uporablja Splošna uredba. Splošna uredba v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov, v skladu s to uredbo. V uvodni določbi 154 Splošna uredba navaja, da se dostop javnosti do uradnih dokumentov lahko šteje, da je v javnem interesu. Osebne podatke v dokumentih, s katerimi razpolaga javni organ ali telo, bi moral ta organ ali telo imeti možnost javno razkriti, če je to v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za ta javni organ ali telo. S tovrstno zakonodajo bi bilo treba dostop javnosti do uradnih dokumentov in ponovno uporabo informacij javnega sektorja uskladiti s pravico do varstva osebnih podatkov, zato so v njej lahko določene potrebne uskladitve s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Sklicevanje na javne organe in telesa v tem okviru bi moralo vključevati vse organe ali druga telesa, zajeta s pravom držav članic o dostopu javnosti do dokumentov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po 2. točki prvega odstavka 4. člena Splošne uredbe, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu navedene uredbe. Na podlagi 6. člena Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje osebnih podatkov javnosti) zakonita (dopustna), med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Razkritje osebnih podatkov v sodnih odločbah javnosti sodi na področje omogočanja dostopa do informacij javnega značaja. Zakonsko podlago za takšno obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, tako predstavlja tudi ZDIJZ (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22; ZDIJZ), pri čemer zaradi uravnoteženja pravice do varstva osebnih podatkov s pravico javnosti do uradnih dokumentov veljajo posebne omejitve.

IP na področju dostopa do informacij javnega značaja nima splošnih inšpekcijskih pooblastil. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDIJZ ima IP nadzorstvene pravice nad izvajanjem določb ZDIJZ samo v okviru pritožbenega postopka, tj. v okviru postopka, ki se vodi pri IP na podlagi pritožbe zaradi molka organa ali pritožbe zoper odločbo organa, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil ali zavrgel. Ker se IP, skladno z načelom zakonitosti, do zadeve, ki ni del konkretnega pritožbenega postopka na podlagi ZDIJZ, ne more in ne sme opredeliti. predlagamo, da se seznanite s posameznimi odločitvami IP, v katerih je obravnaval razkritje osebnih podatkov v sodnih odločbah in ki so dostopne na spletnih straneh IP.

IP nadalje pojasnjuje, da 74. člen ZVOP-2 ureja varstvo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov. Navedeni člen določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Kadar zakon določa javnost podatkov ali kadar gre za podatke, ki so prosto dostopna informacija javnega značaja, jih upravljavec, ki z njimi razpolaga, lahko javno objavi. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZVOP-2 se pravice in drugi zahtevki posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz 73. do 75. člena (torej tudi glede varstva pravice do dostopa do informacij javnega značaja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov) ne izvajajo v postopkih pred IP po določbah ZVOP-2 ali po določbah Splošne uredbe. To pomeni, da uveljavljanje pravic iz poglavja III. Splošne uredbe (vključno s pravico do izbrisa po 17. členu) ali drugih zahtevkov posameznika, ko upravljavci osebne podatke obdelujejo v okviru pravice do dostopa do informacij javnega značaja, ne sodi v pristojnost IP.

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, se lahko obrne na upravljavca spletne strani (to je Vrhovno sodišče RS) in o objavi obvesti pooblaščeno osebo na: urad.vsrs@sodisce.si. Posameznik lahko pri upravljavcu uveljavlja tudi svoje pravice na področju varstva osebnih podatkov, vključno s pravico do izbrisa v skladu s 17. členom Splošne uredbe.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila:

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka