Jedro

Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku, če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje ali če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe.

Iz dolžničinih navedb, da zarubljenega viličarja ni na njenem naslovu in da ji ni znano, kjer bi lahko bil, vsekakor izhaja ravnanje, ki pomeni skrivanje zarubljenega premoženja, hkrati pa tudi oviranje izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj, saj je dolžnica preprečila opravo dražbe.

Namen kaznovanje dolžnika je v tem, da se vpliva na njegovo voljo, naj opravi ravnanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika, oziroma opusti ravnanja, ki takšno varstvo preprečujejo. Konkretno to za dolžnico pomeni, da naj opusti ravnanja, s katerimi je preprečila izvedbo javne dražbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1.) izreklo dolžnici denarno kazen 300,00 EUR, ki jo je dolžna plačati v 30 dneh, (2.) za primer, da denarna kazen ne bo plačana v roku in prisilna izterjava ne bo možna, je odločilo, da se bo denarna kazen izvršila tako, da se bo za vsakih 100,00 EUR določilo 1 dan zapora, ter (3.) odločilo, da je sklep izvršilni naslov.

2. Zoper sklep je dolžnica vložila laično pritožbo. Meni, da je, dokler se ne dokaže, da je kazensko odgovorna, da je ravnala v nasprotju z opozorilom izvršitelja in ni omogočila javne dražbe zarubljenega viličarja X., denarna kazen brezpredmetna. Ob tem opozarja, da pri Okrajnem sodišču v Brežicah v zvezi s tem potekajo preiskovalna dejanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 1. alinei prvega odstavka 33. člena ZIZ lahko sodišče izreče denarno kazen dolžniku, če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje; po 3. alineji prvega odstavka 33. člena ZIZ pa v primeru, če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe. Ob tem je pomembno, da prvi odstavek 86. člena ZIZ določa, da je dolžniku prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče ugotovilo, da je dolžnica ovirala izvršitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj in sicer mu ni omogočila oprave javne dražbe zarubljenega viličarja X. Dolžnica je nato pojasnila sodišču, da ni odtujila zarubljene premične stvari, saj je bila lastnica samo na papirju, dejanski lastnik pa je bil njen pokojni mož. Ob poskusu izvedbe javne dražbe je izvršitelju povedala, da viličarja nima več, ker so ga odpeljali drugi upniki, ni pa povedala kateri niti ni o tem predlagala nikakršnega dokaza.

5. Kot je razvidno iz spisa, je izvršitelj viličar X. zarubil, na podlagi rubeža je bil 20. 3. 2017 opravljen tudi vpis zastavne pravice na premičnini v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (eRZPP).

6. Po drugem odstavku 86. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja1 mora izvršitelj stvari, ki so v hrambi pri dolžniku, upniku ali pri kom drugem, pravočasno prevzeti in jih odpeljati na kraj, kjer bo potekala prodaja stvari. Ker je izvršitelj prodajo opravljal na naslovu dolžnice, je pravilno postopal, ko jo je pred dražbo pozval za zarubljeno premičnino. Iz odgovora dolžnice, ki je povedala, da zarubljenega viličarja ni na njenem naslovu in da ji ni znano, kjer bi lahko bil, vsekakor izhaja ravnanje, ki pomeni skrivanje zarubljenega premoženja, hkrati pa tudi oviranje izvršitelja pri opravi izvršilnih dejanj, saj je dolžnica preprečila opravo dražbe. S tem je izpolnjen zakonski dejanski stana iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 33. člena ZIZ2. 7. Izrek denarne kazni po 33. členu ZIZ ni kaznovalne narave, ampak je namen kaznovanje dolžnika v tem, da se vpliva na njegovo voljo, naj opravi ravnanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika, oziroma opusti ravnanja, ki takšno varstvo preprečujejo. Konkretno to za dolžnico pomeni, da naj opusti ravnanja s katerimi je preprečila izvedbo javne dražbe. Primerjava s kaznimi za kazniva dejanja zato ni utemeljena3, kar pa tudi pomeni, da so neutemeljene dolžničine pritožbene navedbe, v katerih opozarja, da je, dokler se ne dokaže v kazenskem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, denarna kazen brezpredmetna.

8. Ker je pritožba neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Uradni list RS, št. 18/2003, s spremembami. 2 Prim. VSL sklep II Ip 4586/2015, 6. točka obrazložitve: »Oviranje bi bilo na primer mogoče ugotoviti, če dolžnik ne bi omogočil izvršitelju prevzema zarubljenega predmeta, s tem da bi mu preprečil dostop do njega ali da bi ga pred prevzemom odpeljal na neznan kraj in podobno.« 3 Odločba Ustavnega sodišča U-I-344/06-11 z dne 20. 11. 2008, 9. točka obrazložitve.