Jedro

Ker sodišče ni ugotovilo denarnega dobroimetja dolžnika na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in s tem višine terjatve, do katere je mogoče nadaljevati izvršbo, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje naj pri organizacijah za plačilni promet pridobi podatke o tem, kakšno je bilo stanje dolžnikovega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka in ugotovi znesek terjatve, za katerega je upnik pridobil ločitveno pravico in glede katerega se postopek izvršbe lahko nadaljuje, oziroma, v primeru, da upnik ločitvene pravice ni dobil, ker dolžnik zadnji dan pred začetkom postopka insolventnosti ni imel dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, izvršilni postopek ustavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo izvršilni postopek, ki je bil s sklepom z dne 15. 09. 2009 prekinjen.

2. Zoper sklep se po stečajnem upravitelju pravočasno pritožuje dolžnik in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in bistvene kršitve pravil postopka. Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka utemeljilo na spremembi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ker je v konkretnem primeru po ugotovitvi sodišča upnik pridobil ločitveno pravico na dolžnikovih denarnih sredstvih na računu pri banki N d.d. in ostalih bankah. Sodišče pa je spregledalo, da je bil račun dolžnika, pri N d.d. in ostalih bankah, že zaprt. Iz priloženega izpiska iz AJPES-a izhaja, da so bili vsi računi zaprti že v času od dne 20. 05. 2000 do dne 21. 09. 2000. Dolžnik ima odprt le stečajni račun pri banki P d.d. Takšno situacijo izrecno ureja ZFPPIPP v šestem odstavku 132. člena, ki določa, da če je bila pred začetkom stečajnega postopka dovoljena izvršba na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev in ob začetku stečajnega postopka dolžnik nima denarnega dobroimetja ali je stanje denarnega dobroimetja manjše od dolžnikove obveznosti, z izterjavo katere je bila izvršba dovoljena, se z začetkom stečajnega postopka izvršba ustavi po 1. točki tretjega odstavka tega člena v delu, ki presega denarno dobroimetje stečajnega dolžnika pri ponudniku plačilnih storitev. Ker transakcijski računi dolžnika, za katere je sodišče odločilo, da se izvršba na denarna sredstva pri njih nadaljuje, ne obstajajo več, bi moralo sodišče izvršilni postopek na denarna sredstva pri njih ustaviti, saj je njegovo nadaljevanje nemogoče. Sodišče bi moralo ugotoviti, ali so se pred zaprtjem transakcijskih računov na njih nahajala kakšna sredstva in kolikšna je bila njihova višina, nato pa bi moralo skladno s šestim odstavkom 132. člena ZFPPIPP v tem smislu oblikovati tudi izrek izpodbijanega sklepa. Ker ima dolžnik trenutno odprt stečajni transakcijski račun, obstaja nevarnost, da bi na podlagi izpodbijanega sklepa P d.d. zarubila sredstva na njem in jih nakazala upniku, kar bi bilo nedopustno. P d.d. je izpodbijani sklep dejansko prejela v izvršitev. Izpodbijani sklep v tem smislu tudi ni obrazložen, saj v njem ni relevantnih ugotovitev o zgoraj navedenih okoliščinah.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

5. V tej zadevi je sodišče prve stopnje dne 17. 08. 2009 izdalo sklep o izvršbi z rubežem razpoložljivega dobroimetja, ki ga ima dolžnik na transakcijskih računih pri bankah. Sklep o izvršbi je bil vročen NK d.d., U. d.d., VL d.d., D d.d., S d.d., P. d.d., BK d.d, N d.d., L. d.d.. Ker se je nad dolžnikom dne 09. 09. 2009 začel stečajni postopek, je sodišče s sklepom z dne 15. 09. 2009 izvršbo zoper dolžnika z dnem 09. 09. 2009 prekinilo, skladno s prehodno določbo šestega odstavka 90. člena ZFPPIPP-C pa z izpodbijanim sklepom izvršbo nadaljevalo.

6. Prvi odstavek 138. člena ZIZ določa, da s sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku. Četrti odstavek istega člena pa določa, da ima sklep iz prvega odstavka tega člena učinek rubeža in prenosa v izterjavo. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku, z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, pa upnik na njej pridobi zastavno pravico (prim. drugi in tretji odstavek 107. člena ZIZ).

7. Skladno s šestim odstavkom 90. člena ZFPPIPP-C se izvršilni postopek nadaljuje, če je bilo v postopku izvršbe pred uveljavitvijo ZFPPIPP-C že opravljeno dejanje iz četrtega odstavka 132. člena zakona. V predmetni zadevi to pomeni, da se izvršilni postopek nadaljuje, če je bil pri izvršbi na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev glede denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika pri ponudniku plačilnih storitev ob začetku stečajnega postopka vročen sklep o rubežu ponudniku plačilnih storitev. V tem primeru je namreč upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja pridobil zastavno pravico, ki je ločitvena pravica.

8. Zastavna pravica lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice. Denarno dobroimetje na dolžnikovem denarnem računu je denarna terjatev do banke. Z vročitvijo sklepa ponudniku plačilnih storitev, ki vodi dolžnikov račun (dolžnikovemu dolžniku), nastane zastavna pravica samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Zato ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna (ločitvena) pravica na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka, kar pomeni, da je predmet ločitvene pravice (in s tem posebne stečajne mase, namenjene poplačilu ločitvenega upnika v izvršilnem postopku) samo dobroimetje do zneska po stanju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka (prim. Nina Plavšak, Nova pravila o razmerju med izvršilnim postopkom in postopkom zaradi insolventnosti ter druge pomembnejše novosti, Podjetje in delo 2010, št. 7 z dne 06. 10. 2010, str. 1231, GV Založba d.o.o.). Upnik torej v primeru, da dolžnik ni imel denarnega dobroimetja pri ponudniku plačilnih storitev v višini celotne upnikove terjatve, ločitvene pravice ni pridobil v celoti.

9. Pritožba zato glede obsega nadaljevanja izvršilnega postopka utemeljeno opozarja na uporabo šestega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Če je bila pred začetkom stečajnega postopka dovoljena izvršba na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev in ob začetku stečajnega postopka dolžnik nima denarnega dobroimetja ali je stanje denarnega dobroimetja manjše od dolžnikove obveznosti, za izterjavo katere je bila izvršba dovoljena, se z začetkom stečajnega postopka izvršba ustavi po 1. točki tretjega odstavka tega člena v delu, ki presega denarno dobroimetje stečajnega dolžnika pri ponudniku plačilnih storitev. To določbo mora sodišče upoštevati tudi pri odločanju o nadaljevanju izvršilnega postopka. Ker ni ugotovilo denarnega dobroimetja dolžnika na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in s tem višine terjatve, do katere je mogoče nadaljevati izvršbo, je bilo torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

10. Višje sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje naj pri organizacijah za plačilni promet pridobi podatke o tem, kakšno je bilo stanje dolžnikovega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka in ugotovi znesek terjatve, za katerega je upnik pridobil ločitveno pravico in glede katerega se postopek izvršbe lahko nadaljuje, oziroma, v primeru, da upnik ločitvene pravice ni dobil, ker dolžnik zadnji dan pred začetkom postopka insolventnosti ni imel dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, izvršilni postopek ustavi.