Jedro

Storilčevega predloga za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ni mogoče vsebinsko obravnavati ne glede na zatrjevanja, da kot prejemnik denarne socialne pomoči ne zmore plačati izrečene globe in da bi s prisilno izterjavo bilo njegovo preživljanje močno ogroženo, saj je prepozen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog za nadomestitev globe z delom v splošno korist, ki mu je bila izrečena s plačilnim nalogom Policijske postaje C. z dne 8. 9. 2018, ki je postal pravnomočen 13. 8. 2020, ter storilca oprostilo plačila sodne takse.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec brez navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). V pritožbi navaja, da se strinja z ugotovitvijo, da predlog za nadomestitev globe z delom v splošno korist ni bil vložen v dovoljenem roku in da sicer ima razlog za zamudo, vendar to ne spremeni dejstva, da globe nikakor ne more poravnati, ker se preživlja s socialno pomočjo in bi bilo njegovo preživetje močno ogroženo v primeru izterjave tega zneska. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zadevo vrne pristojnemu sodišču v ponovno presojo, ki naj spregleda zamujen rok in odloča o dejanskem in realnem problemu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je plačilni nalog, s katerim je bila storilcu izrečena globa, za katero prosi, da se mu jo nadomesti z opravo nalog v splošno korist, postal pravnomočen 13. 8. 2020 in izvršljiv 15. 9. 2020, kar pomeni, da je rok za plačilo globe potekel 14. 9. 2020 in da je predlog, ki ga je storilec vložil 28. 9. 2020 prepozen. Drugi odstavek 19.a člena ZP-1 namreč določa, da se lahko predlog za nadomestitev prisilne izterjave globe in sodne takse z opravo nalog v splošno korist vloži najpozneje do poteka roka za plačilo globe. Ker drugi odstavek 202.c člena ZP-1 določa, da sodišče prepozen ali nedovoljen predlog zavrže, je sodišče prve stopnje glede na zgoraj povzete ugotovitve pravilno in utemeljeno zavrglo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist. 5. Ob prejemu katerekoli vloge je sodišče dolžno najprej presoditi njeno pravočasnost in dovoljenost. V kolikor je vloga nedovoljena ali nepravočasna, jo mora sodišče zavreči (razen če področni zakon določa drugače, vendar ZP-1 takih določb nima) in se ne sme spuščati v njeno vsebinsko obravnavanje ne glede na okoliščine, ki izhajajo iz take vloge. Drugačno postopanje bi namreč predstavljalo kršitev načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Tako storilčevega predloga za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ni mogoče vsebinsko obravnavati ne glede na zatrjevanja, da kot prejemnik denarne socialne pomoči ne zmore plačati izrečene globe in da bi s prisilno izterjavo bilo njegovo preživljanje močno ogroženo. Pritožbeno sodišče zato ne more slediti pritožbenemu predlogu, da naj zadevo vrne pristojnemu sodišču v ponovno presojo, ki naj zamujeni rok spregleda in odloča o dejanskem in realnem problemu.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Upoštevajoč ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je storilec prejemnik denarne socialne pomoči, je tudi pritožbeno sodišče storilca oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek.