Jedro

Pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, je mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom, to dejstvo pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.

Res je sicer podana domneva, da je aktivni družbenik tisti, ki ima najmanj 25 % glasovalnih pravic, vendar zgolj, če družbenik ne dokaže drugače.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se odločba v izpodbijani 1., 2., 3. in 5. točki izreka razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek, prekinjen dne 22.12.2009, nadaljuje s pravno naslednico izbrisane družbe M. d.o.o.. Omenjeni toženi stranki je sodišče s sodbo naložilo, da je dolžna plačati tožniku avtorski honorar v skupni višini 3.737,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz 2. in 3. točke izreka sodbe. V presežku je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo, toženi stranki pa je še naložilo plačilo pravdnih stroškov postopka v višini 179,20 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo in sklep pritožbo vlaga tožena stranka. V pritožbi zoper sklep navaja, da slednji ne vsebuje datuma, s katerim naj bi se postopek nadaljeval. Posledično niso mogle nastopiti pravne posledice nadaljevanja postopka. Izjava o prevzemu prekinjenega postopka bi bila konstitutivnega pomena glede nadaljevanja postopka zoper T. F.. Tožena stranka tudi ne more biti obravnavana kot aktivna družbenica v smislu 442. člena ZFPPIPP, saj je iz podatkov sodnega registra razvidno, da je bila družba M. d.o.o. izbrisana po tem, ko je bil nad njo začet stečajni postopek. Pravne posledice stečaja nad družbo so torej nastopile pred izbrisom družbe, zato je družbo potrebno obravnavati kot stečajnega dolžnika in ne kot družbo, ki je izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Tožeča stranka bi morala prijaviti svoje terjatve v stečaj. Toženka tudi ni aktivna družbenica v smislu 442. člena ZFPPIPP, saj ni imela možnosti vplivati na upravljanje in poslovanje družbe. Tožena stranka ne bi in ni mogla doseči, da bi izbrisana družba pravočasno izvedla ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, saj je bila glede poslovanja družbe povsem nemočna. Preostala dva družbenika sta bila tista, ki sta razpolagala z znanjem o podjetništvu, saj sta se z njim ukvarjala že vrsto let. V zadnjih dneh pred izbrisom sta navedena družbenika družbo močno finančno izčrpavala, čeprav je bila tožena stranka formalno direktorica, pa je zgolj opravljala delo za navedena družbenika in sicer za mesečno plačo 600,00 EUR. V letih 2008 in 2009 so se pritiski in grožnje stopnjevali, tožena stranka pa je poleti 2008 tudi opustila delo pri družbi. Tožena stranka je po spletu naključij ugotovila, da sta jo navedena družbenika dejansko izkoristila, da bi se finančno okoristila. Brez njene vednosti sta na družbo brezplačno prenesla svoja poslovna deleža, notarske zapise o brezplačni odsvojitvi deležev pa bo tožena stranka izpodbijala po sodni poti. Gre za očitno izigravanje tožene stranke, ki si je prizadevala rešiti položaj družbe. Do družbe sta Š. Ž. in P. Ž. imela dostop, prav tako do tožene stranke. Ta je tudi v predlogu za začetek stečajnega postopka predlagala, da se sodna pisanja vroča na njen domači naslov, saj jih na naslovu Š. 25, K. ni mogla prevzeti. Tudi iz obvestila pri osebnem vročanju izhaja, da na Š. ni hišnega predalčnika, na tem naslovu imajo sedež še štiri družbe, katerih družbenika sta prav P. in Š. Ž. Tožena stranka je dvakrat predlagala stečaj nad družbo ter prosila, da se pošto vroča na njen osebni naslov, vendar sodišče njene prošnje ni upoštevalo. Nalog za plačilo predujma za začetek stečajnega postopka je sodišče vročalo na naslov dolžnika, ki ni imel urejenega predalčnika oziroma je sodno pisanje prestregel nekdo drug. Ker predujem ni bil plačan, je Okrožno sodišče v Kranju postopek zaključilo. Nato je tožena stranka že drugič vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad družbo in sklep o začetku stečajnega postopka je bil izdan 10.12.2009. S tem se je torej začel stečajni postopek nad družbo, kljub temu pa je bila ta izbrisana, saj sta družbenika Š. Ž. in P. Ž. toženo stranko očitno prehitela s svojim ravnanjem glede poslovodenja družbe. Glede na navedeno tožena stranka torej ne bi in ni mogla doseči, da bi izbrisana družba pravočasno izvedla ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja. Vse te pritožbene navedbe so pravočasne, saj se tožena stranka do sedaj ni imela možnost izjaviti o razlogih za nadaljevanje postopka z njo kot toženo stranko. Zoper sklep s pozivom na prevzem postopka tožena stranka pritožbe ni imela, sodišče pa je opustilo izvedbo naroka o vprašanju, ali je toženka pravna naslednica prvotno tožene stranke. V pritožbi zoper sodbo pa tožena stranka nadalje navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za pravilno vročitev tožbe, izpodbijana sodba pa niti ne vsebuje obrazložitve vročanja. Tožena stranka ponovno poudarja, da je Okrožnemu sodišču v Kranju v stečajnem postopku sporočila naslov, kam naj se vroča pošta družbi M. d.o.o., kar dokazuje, da je v situaciji, v kateri se je znašla po spletu okoliščin, storila vse, da bi poskusila urediti poslovanje družbe. Sodba je tudi izdana v nasprotju s 4. točko 1. odstavka 318. člena ZPP, saj so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik. Izračun dolga po avtorski pogodbi temelji na predpostavki, da je bilo prodanih 1000 izvodov knjige, ta predpostavka pa ni potrjena z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila družba M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra dne 22.12.2009, zato je sodišče prve stopnje skladno s 3. točko 1. odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) prekinilo postopek. Po določilu 1. odstavka 208. člena ZPP se tako prekinjeni postopek nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodišče pozove, naj to storijo. Tožeča stranka je z vlogo z dne 4.5.2010 predlagala, da naj se postopek nadaljuje s T. F. kot družbenico izbrisane družbe, sodišče pa je nato slednjo s sklepom z dne 11.5.2010 pozvalo, naj prevzame pravdo na podlagi določila 6. in 7. odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Omenjeni poziv tako zadošča, da sodišče lahko izda sklep o nadaljevanju postopka ter pritožnica zmotno navaja, da bi morala kot družbenica postopek dejansko prevzeti. Vendar pa bi morale biti glede nadaljevanja postopka izpolnjene vse predpostavke iz določila 442. člena ZFPPIPP. Ta v 6. odstavku določa, da če je pravna oseba ob prenehanju po 441. členu tega zakona imela neporavnane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe solidarno odgovarjajo za izpolnitve teh obveznosti. V 1. in 2. točki 7. odstavka tega člena pa so določene predpostavke, ki morajo biti skupaj podane, da se lahko nekoga šteje za aktivnega družbenika. Iz navedenega izhaja, da je prekinjeni postopek mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom, to dejstvo pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati. V predlogu za nadaljevanje postopka predlagatelj dejstva aktivnosti družbenice T. F. ni zatrjeval, sodišče pa se do položaja aktivne družbenice tudi ni opredelilo. Res je sicer podana domneva, da je aktivni družbenik tisti, ki ima najmanj 25 % glasovalnih pravic (8. odstavek 442. člena ZFFPPIPP), vendar zgolj, če družbenik ne dokaže drugače. Ker tožena stranka do sedaj še ni imela možnosti, da bi izkazala, da ni aktivna družbenica ter so pritožbene navedbe v smislu neobstoja pogojev iz 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP pravočasne, je bilo potrebno izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje namreč ni navedlo razlogov glede statusa toženke v družbi in možnosti njenega sodelovanja v upravljanju družbe (gre za odločilne razloge, zato je podana kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP), toženka pa se do domnevne aktivnosti predhodno tudi ni mogla opredeliti, saj je tožeča stranka v predlogu za nadaljevanje postopka ni zatrjevala (kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP).

Posledično je sodišče razveljavilo tudi zamudno sodbo, saj je vprašljiva pasivna legitimacija tožene stranke kot aktivne družbenice predhodno tožene stranke. Sodišče prve stopnje pa naj se v ponovnem odločanju tudi opredeli do pritožbenih navedb o pravilnosti vročitve tožbe, pri čemer je pravno pomembno tudi, ali je bil v času vročitve odločbe nad družbo že uveden stečajni postopek, ki ima za posledico tudi vročanje pisanj na naslov stečajnega upravitelja (251. člen ZFPPIPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP.