Jedro

Zgolj dejstvo, da je tožnik sledil napotkom na portalu Davčne uprave Ljubljana, pri čemer datum, do katerega mora zahtevati oprostitev, ni bil naveden, na odločitev ne more vplivati. Kdaj in kako bo posameznik podal vlogo za začasno oprostitev davka od premoženja, je stvar osebne odločitve vsakega zavezanca za davek posebej. Ne gre namreč za vlogo, ki jo je zavezanec dolžan podati, pač pa je v zakonu predvidena le možnost, da slednje stori na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo z dne 18.7. 2011 je Davčni urad Ljubljana tožniku za leto 2010 odmeril davek od premoženja od stanovanjskih prostorov v ... v izmeri 89,42 m v znesku 161,50 EUR. Z izpodbijano odločbo z dne 20.7.2011 pa je tožniku iz istega naslova za leto 2009 odmeril davek v znesku 161, 90 EUR.V obrazložitvi obeh odločb pojasnjuje, da se davek od premoženja plačuje na podlagi določb 156. člena Zakona o davkih občanov (v nadaljevanju ZDO) in 384. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki opredeljuje zavezanca, osnovo in davčne oprostitve ter na podlagi Pravilnika o valorizaciji zneskov za odmero davkov po ZDO za leto 2010. Zavezanec za davek od premoženja je po določbi 157. člena ZDO lastnik oziroma uživalec. V nadaljevanju se sklicuje na 158. in 162. člen ZDO ter pojasnjuje osnovo za davek od premoženja ter vrednost točke. Pojasnjuje tudi, da so v skladu s 162. členom ZDO davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž za 10 let. V nadaljevanju se sklicuje še na 87. in 50. člen ZDavP-2. Ministrstvo za finance je s svojima odločbama št. DT-499-10-3/2012-3 z dne 12. 10. 2012 in DT- 499-10-2/2012-3 z dne 12.10.2012, pritožbo tožnika zoper izpodbijani odločbi kot neutemeljeni zavrnilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da je iz podatkov spisa, pa tudi davčne napovedi zavezanca samega razvidno, da je lastnik stanovanja v ... V zvezi z določilom 262. člena ZDO pa še pojasnjuje, da mora začasno oprostitev uveljavljati zavezanec z vlogo do 31. januarja v letu za katero se davek odmerja. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je davčni organ na podlagi tožnikove vloge z dne 13. 9. 2010 v skladu z določili 162. člena ZDO oproščen plačila davka do premoženja na stanovanjske prostore na ..., za čas od 1. 1. 2011 do 30. 11. 2015. Vlogo je vložil šele v letu 2010 po 31. januarju tega leta, tako da mu oprostitev za leto 2009 in 2010 ni bila priznana.

V danem primeru je bil tako zavezancu za sporni leti pravilno odmerjen davek od premoženja, saj je Davčni urad Ljubljana izdal odločbo o oprostitvi plačila davka šele 18. 7. 2011 na podlagi tožnikove vloge z dne 13. 9. 2010. V zvezi s pritožnikovim ugovorom, da mu z odločbo o oprostitvi davka od premoženja ni bila priznana oprostitev za dobo 10 let, temveč le za 8, pa davčni organ pojasnjuje, da v skladu z določbo prvega odstavka 386. člena ZDavP-2 uveljavlja zavezanec začasno oprostitev davka na posest stavb z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu do 31. januarja leta za katero se davek odmerja. Drugostopni organ v danem primeru v postopku odmere davka od premoženja kot pritožbeni organ ne more odločati o utemeljenosti zahtevka za 10 letno začasno oprostitev davka od premoženja, kakor tudi ne o pravilnosti obdobja, za katero je bil zavezanec oproščen plačila davka. O tem odloča prvostopni davčni organ.

Tožnik izpodbija tako odločbo o odmeri davka od premoženja za leto 2010 kot za leto 2009 z enakimi, dejanskimi in pravnimi razlogi. Ugotavlja, da je dejansko stanje takšno, da je stanovanje na naslovu ... na podlagi prevzemnega zapisnika pričel uporabljati 4. 11. 2005. Vlogo za začasno oprostitev davka je vložil na obrazcu Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana dne 12. 9. 2009 osebno na Izpostavi Davčnega urada v Domžalah. Zakon določa, da mora zavezanec začasno oprostitev plačila davkov uveljavljati z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu na območju na katerem je stavba. Tožnik je storil natanko tako, kot je navedeno tudi na portalu Davčne uprave Ljubljana. V navodilih o ravnanju za začasno oprostitev, ni naveden nikakršen datum do katerega mora upravičenec do začasne oprostitve, to oprostitev tudi uveljavljati. V ZDAvP-2 pa je res določeno, da davek odmeri davčni organ na podlagi uradnih podatkov oziroma napovedi davčnega zavezanca z odločbo do 31. marca za tekoče leto.

Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijani odločbi Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana za leto 2009 in 2010 smiselno odpravi iz razloga, ker sta v nasprotju z zakonom. Tožena stranka pa naj tožniku povrne tudi davek, ki ga je plačal na podlagi omenjenih nezakonitih odločb skupaj s pripadki. Povrne pa naj mu tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke ter vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišče o zadevi ni opravilo glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je davčni organ glede na podane dejanske in pravne ugotovitve, materialno pravo pravilno uporabil ter tudi izdal pravilni odločbi. Sodišče se zato z razlogi, ki jih je v obrazložitvi navedel davčni organ strinja, prav tako pa tudi z ugotovitvami, ki jih je glede na ugovore tožnika, podal pritožbeni organ. Nanje se v izogib ponavljanju v svoji obrazložitvi v celoti sklicuje v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Ob tem sodišče še pripominja, da tožnik ugotovljenemu dejstvu v davčnem postopku, da je šele dne 12. 9. 2010 podal vlogo za začasno oprostitev davka od premoženja ni oporekal, pač pa jo je celo potrdil. Tudi ne oporeka določbam ZDavP-2. Zgolj dejstvo, da je sledil napotkom na portalu Davčne uprave Ljubljana, pri čemer pa datum do katerega mora zahtevati oprostitev ni bil naveden, na odločitev ne more vplivati. Kdaj in kako bo posameznik podal vlogo za začasno oprostitev davka od premoženja, je stvar osebne odločitve vsakega zavezanca za davek posebej. Ne gre namreč za vlogo, ki jo je zavezanec dolžan podati, pač pa je v zakonu predvidena le možnost, da slednje stori na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.

Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih upravnih aktov pravilen, da sta odločbi pravilni in na zakonu utemeljeni. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.