Jedro

Zagovornik je v imenu obdolženca in v njegovo korist upravičen priglasiti in zahtevati povrnitev potrebnih izdatkov obdolženca in potrebnih izdatkov ter nagrade njegovih zagovornikov.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Predsednica senata Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je s sklepom III K 54829/2010 z dne 8. 8. 2011 odločila, da se zagovorniku J. C. - B. S. prizna nagrada in potrebni izdatki zagovarjanja obtoženca v kazenskem postopku (ki je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III K 54829/2010 z dne 13. 4. 2011 ustavljen) v višini 1.519,36 EUR, medtem ko se nagrada in izdatki zagovarjanja obtoženca v višini 3.387,76 EUR ne priznajo in se zahtevek v tem delu zavrne. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je s sklepom I Ks 54829/2010 z dne 23. 9. 2011 pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper navedeni sklep zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je zagovornik J. C. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, iz razloga kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe. V zahtevi navaja, da izpodbijani pravnomočni sklep krši prvi odstavek 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker je obdolženec relevantna dejanja v postopku opravil preko zagovornika na podlagi pooblastila in ne v lastnem imenu, kot nepravilno ugotavlja sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, da je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sklep ne vsebuje razlogov zaradi katerih je sodišče štelo, da je stroške priglasil zagovornik v lastnem imenu oziroma so ti razlogi nejasni ter da senat ni upošteval, da je obdolženec potrebne izdatke priglasil sam.

3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem skladno z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP navedla, da je pravilno stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da je zagovornik v imenu in za račun obdolženca upravičen zahtevati tudi povračilo tistih stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na nagrado in potrebne izdatke prejšnjih dveh zagovornikov. Meni, da je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je podano nasprotje med razlogi in podatki spisa, pri čemer so razlogi sklepa zunajobravnavnega senata nejasni in v precejšnji meri s seboj v nasprotju.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil vročen J. C. in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da so obdolženca na podlagi pooblastil v kazenskem postopku v različnih časovnih obdobjih zastopali trije zagovorniki; od 6. 5. 2001 do 14. 5. 2001 odvetnik A. R., od 14. 5. 2001 do 15. 9. 2003 odvetnik P. G. ter od 15. 9. 2003 dalje odvetnik B. S. 6. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom III K 54892/ 2010 z dne 13. 4. 2011 zoper J. C. in ostale obtožence ustavilo kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj zlorabe prostitucije po prvem odstavku 185. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). V sklepu je odločilo, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženih ter potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov, obremenjujejo proračun.

7. Obdolženi J. C. je po svojem zagovorniku odvetniku B. S. na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu dne 13. 4. 2011 vložil stroškovnik, v katerem je uveljavljal povrnitev nagrade in izdatkov njegovih treh zagovornikov, ki so ga v različnih časovnih obdobjih zastopali v tem kazenskem postopku. Sodišče je z izpodbijanim pravnomočnim sklepom odločilo, da se zagovorniku J. C. - B. S. prizna nagrada in potrebni izdatki zagovarjanja obtoženca v kazenskem postopku v višini 1.519,36 EUR, medtem ko se nagrada in izdatki zagovarjanja obtoženca v višini 3.387,76 EUR ne priznajo in se zahtevek v tem delu zavrne. Sodišče je v razlogih sklepa (5. točka na drugi in tretji strani sklepa zunajobravnavnega senata), sklicujoč se na določbi 92. člena in prvega odstavka 96. člena ZKP navedlo, da je bistveno ločevanje med stroški, ki so nastali obdolžencu in nagrado in potrebnimi izdatki zagovornika, zato da je napačno stališče obdolženčevega zagovornika, da je obtoženec upravičen do nagrade in izdatkov, ki po določbah Odvetniške tarife pripadajo samo zagovorniku kot odvetniku. Sodišče ugotavlja, da je vložnik v stroškovniku priglasil zgolj nagrado in potrebne izdatke, ki jih je imel sam kot zagovornik obdolženca ter da iz stroškovnika ne izhaja, da bi vložnik poleg svojega zahtevka zahteval stroške še za obtoženca, ki da bi jih moral v stroškovniku navesti posebej, ločeno od svojih stroškov.

8. V skladu z določbo prvega odstavka 96. člena ZKP, izreče sodišče v sklepu oziroma sodbi, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun, če se kazenski postopek ustavi ali če se izda sodba, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali se z njo obtožba zavrne, ali če se izda sklep s katerim se obtožnica zavrže. 9. Pritrditi je potrebno navedbi zahteve za varstvo zakonitosti, da je stališče sodišča, da je obdolženčev zagovornik stroške kazenskega postopka priglasil v lastnem imenu ter da iz stroškovnika ne izhaja, da obdolženčev zagovornik poleg svojega zahtevka zahteva še stroške za obdolženca, napačno in predstavlja kršitev določbe prvega odstavka 96. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa. Iz vloženega stroškovnika (list. št. 382 spisa) izhaja, da je obdolženec sodišču priglasil stroške, ki jih je imel z zagovorniki v kazenskem postopku po svojem zagovorniku odvetniku B. S., ki je na podlagi pooblastila deloval v imenu in za račun obdolženca in ne v lastnem imenu. Povedano drugače; obdolžencu zagovorniki v tem kazenskem postopku niso bili postavljeni po uradni dolžnosti s strani sodišča, temveč so vsi trije zagovorniki delovali na podlagi pooblastil, ki so jih prejeli od obdolženca. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom z dne 13. 4. 2011 zoper J. C. in ostale obtožence ustavilo kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj zlorabe prostitucije po prvem odstavku 185. člena KZ ter odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženih ter potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov, obremenjujejo proračun. V nastalem položaju je bil zagovornik v imenu obdolženca in v njegovo korist upravičen priglasiti in zahtevati povrnitev potrebnih izdatkov obdolženca in potrebnih izdatkov ter nagrade njegovih zagovornikov (7. točka drugega odstavka 92. člena v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP), ki bi jih v primeru obsodilne sodbe moral plačati obdolženec sam. Kaj in kateri so potrebni izdatki obdolženca in njegovih zagovornikov, je dejansko vprašanje, o katerem bo moralo sodišče odločiti v ponovnem postopku.

C.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je podana kršitev prvega odstavka 96. člena ZKP, zato je zahtevi zagovornika J. C. za varstvo zakonitosti ugodilo ter izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP).