Jedro

Po določilu 10. člena OZ se je vsak dolžan vzdržati ravnanja (storitve ali opustitve), s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. To določilo vsebuje kot standard takšno skrbno in pazljivo postopanje in vedenje, ki je potrebno, da se odvrne možna povzročitev škode drugim. Če se ugotovi, da ravnanje ni bilo takšno, če torej ni bila uporabljena zahtevana skrbnost, je bila navedena norma kršena, oziroma je bila izpolnjena protipravnost kot predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati dolžniku denarno odškodnino v znesku 1.353,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2011 dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške v znesku 393,00 EUR.

2. Tožena stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Sodišču prve stopnje očita, da je napačno povzelo dokaze in posledično napačno uporabilo materialno pravo. Betonski jaški so bili postavljeni na asfalt in ne na travo, kar se jasno vidi iz fotografij, ki jih je predložila priča U. G.. Bili so označeni z oranžno, označevalno barvo. Na ožji del so bili postavljeni zato, ker je bilo potrebno vanje beton vlivati od zgoraj. Njenemu zavarovancu ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, saj tožnik ni uspel dokazati, da je do škode prišlo zaradi zavarovančevega ravnanja. Do poškodbe bi lahko prišlo zaradi ravnanja katerekoli tretje osebe, za kar pa ne more odgovarjati tožena stranka. Poleg tega je tožnik videl, da so betonski jaški postavljeni, glede na to, da je povedal, da se je pripeljalo kakih 10 vozil in je parkirni prostor dovolj velik, da bi lahko parkiral na drugo mesto, ne pa v neposredno bližino jaškov. Celoten postopek je voden nezakonito, saj gre glede na vrednost spora za spor majhne vrednosti, za katerega veljajo posebne določbe ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritrditi je treba pritožbi, da obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila določena v 30. poglavju ZPP, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi bagatelnosti teh sporov racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. Izbira teh pravil postopka ni v dispoziciji strank niti sodišča. Pogoje za njihovo uporabo predpisuje zakon. Vendar pa mora sodišče stranke vnaprej opozoriti na omejitev njihovih procesnih pravic, ki jih pogojujejo določbe v sporih majhne vrednosti (356. člen ZPP). Če sodišče nanje ni opozorilo, se postopek po ustaljeni sodni praksi ne more voditi po pravilih v postopku v sporih majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje, ki je očitno spregledalo, da predstavlja obravnavani spor spor majhne vrednosti, je postopek vodilo po pravilih rednega postopka. Stranki ni opozorilo na omejitev procesnih pravic, ki jih pogojujejo omenjena pravila, niti pri vročitvi tožbe v odgovor, niti pri vabljenju na narok za glavno obravnavo, niti v pravnem pouku o pritožbi zoper svojo odločbo. Navedena opustitev sodišča prve stopnje pa ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, kot bo to razvidno iz nadaljevanja obrazložitve. Pritožbeni očitek, ki se nanaša na opustitev uporabe pravil, ki veljajo v postopkih v sporih majhne vrednosti, zato ni utemeljen.

5. Predmet tožnikovega tožbenega zahtevka je zatrjevana odškodninska obveznost tožene stranke, kot zavarovateljice odgovornosti svojega zavarovanca, ki je tožniku nastala ob prevrnjenju betonskega jaška na tožnikov avtomobil, ki je bil parkiran na parkirišču pred gasilskim domom. Pogoji za nastanek odškodninske obveznosti in porazdelitev bremena njihovega dokazovanja izhajajo iz določila prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Tožnik mora dokazati nastanek škode, da je ta posledica toženčevega nedopustnega oziroma protipravnega ravnanja ter vzročno zvezo med toženčevim nedopustnim oziroma protipravnim ravnanjem ter nastalo škodo. Iz navedenega določila izhaja domneva krivde povzročitelja škode oziroma toženca, ki pa jo lahko izpodbija z nasprotnim dokazom. Nastanek tožnikove škode v obravnavanem primeru ni bil sporen. Sporna je bila protipravnost ravnanja zavarovanca toženke in vzročna zveza med nastankom škode in zatrjevanim protipravnim ravnanjem.

6. Ravnanje je protipravno oziroma nedopustno, če ni v skladu z določenimi pravili, po katerih se ravnanje presoja. Najsplošnejše pravilo v zvezi s povzročitvijo škode je določeno v 10. členu OZ. Po tem načelnem pravilu, se je vsak dolžan vzdržati ravnanja (storitve ali opustitve), s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. To določilo torej vsebuje kot standard takšno skrbno in pazljivo postopanje in vedenje, ki je potrebno, da se odvrne možna povzročitev škode drugim. Če se ugotovi, da ravnanje ni bilo takšno, če torej ni bila uporabljena zahtevana skrbnost, je bila navedena norma kršena, oziroma je bila izpolnjena protipravnost kot predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti. Iz navedenega načela prepovedi povzročanja škode izhaja ključni namen neposlovne odškodninske odgovornosti, ki je v njeni preventivni funkciji, in sicer v pomenu, da daje udeležencem razmerij ustrezno spodbudo, da ravnajo tako, da s tem zmanjšujejo verjetnost nastanka škodnega dogodka. Pravilen je zaključek sodišča o protipravnosti ravnanja zavarovane toženke. Gradbeni material oziroma revizijske jaške teže 400 do 600 kg je deponiral oziroma uskladiščil na parkirišču pred gasilskim domom (sodišče je ugotovilo, da na asfaltirani površini) brez dovoljenja in neustrezno. Jaški so namreč stali obrnjeni z ozkim delom navzdol, s širšim in težjim delom pa navzgor. S takšnim neskrbnim postopanjem je vzpostavil pogoje za njihovo prekucnjenje. Jaške ni niti ustrezno ogradil, ne zavaroval pred morebitnim padcem, niti ustrezno opozoril na njihovo nevarnost. Ker ni postopal tako, je kršil omenjeno splošno pravilo iz 10. člena OZ, zato tudi nosi odgovornost za nastalo škodo, saj je imel le on možnost, da z ustreznim skrbnim in pazljivim ravnanjem prepreči povzročitev škode drugim. Toženec, na katerega avtomobil se je prevrnil eden od neustrezno postavljenih jaškov in ki je na parkirišču parkiral poleg drugih (kakih 10) avtomobilov, ni bil dolžan preverjati skrbnosti postavitve omenjenih jaškov. Neutemeljen je zato toženkin pritožbeni očitek, da bi lahko parkiral drugam, ne pa v neposredno bližino jaškov. Poleg tega je pritožbena trditev, da je bil parkirni prostor dovolj velik, da bi lahko parkiral drugam, dejanska pritožbena novota, ki v pritožbenem postopku ni upoštevna, saj toženka ni izkazala okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na njeno nekrivdo za nepravočasno navajanje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje o odškodninski odgovornosti toženke. Ker se ta zoper višino dosojene odškodnine ne pritožuje, je bilo zato treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških tožnikovega odgovora na pritožbo temeljni na določilu prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. člena ZPP. Po mnenju pritožbenega sodišča strošek odgovora na pritožbo ni potreben strošek, zato ga je dolžnik dolžan kriti sam.