Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
8. 9. 2022
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Saše Vuksanovića, Ljubljana, na seji 8. septembra 2022
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 2. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 22/22) se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija navedeni odlok. Z opiranjem na ureditev iz prvega odstavka 2. člena Odloka zatrjuje obstoj pravne praznine. Prepričan je, da bi moralo enako, kakor je to za nekatere posameznike določeno v navedenem členu, veljati tudi za njegov, v bistvenem primerljiv položaj. Sicer naj bi šlo za protiustavno diskriminacijo. V tem pomenu pobudnik zatrjuje kršitev načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zatrjuje pomembnost vprašanja. Dokazuje, da je bil dvakrat cepljen, nato pa je COVID-19 še prebolel, zato bo zaradi opisanega vrstnega reda njegovo potrdilo časovno omejeno na le določeno obdobje po prebolelosti. Dodaja, da bi se za časovno neomejeno veljavnost potrdila moral še tretjič cepiti, kar bi pomenilo tveganje za hude stranske učinke (npr. okvara srca). Za primerjavo navaja, da velja drugače za posameznike, ki so bolezen najprej preboleli, nato pa se dvakrat cepili. Prepričan je, da za opisano razlikovanje ni utemeljenih razlogov, pri čemer se sklicuje na izjave zdravnikov ter priložene članke.
2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
3.Izpodbijani odlok je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti, a mora po ustaljeni ustavnosodni presoji morebitna ugoditev pobudi in ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega predpisa privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.[1] V obravnavanem primeru tudi morebitna ugotovitev protiustavnosti ne bi spremenila pobudnikovega pravnega položaja.[2] Ob tem Ustavno sodišče ocenjuje, da v okoliščinah konkretne zadeve ni podan njen precedenčni pomen, ko bi bilo mogoče od zgoraj navedenega stališča izjemoma odstopiti.[3] Zaradi časovnega zamika in s tem povezanega večjega števila preteklih potrdil oziroma izzvenelih stanj, obstaja verjetnost, da bo vprašanje glede (ne)priznavanja obsoletnih okoliščin naslovljeno znova in na novo. V tem pomenu bi s posebnostmi obravnavane zadeve povezana presoja Ustavnega sodišča obvisela kot brezkoristna, ker v tem trenutku ni predvidljivo na kakšen način, če sploh, bo izveden morebitni prehod (tj. priznavanje odmerkov ali prebolelosti). Ker pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe, ki jo drugi odstavek 47. člena ZUstS določa kot pogoj za začetek postopka za oceno ustavnosti neveljavne določbe izpodbijanega predpisa, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto Predsednik
[1]Tako npr. v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-232/99 z dne 22. 5. 2003 (Uradni list RS, št. 54/03, in OdlUS XII, 46), 8. točka obrazložitve, in sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-109/17, Up-594/17 z dne 2. 3. 2020, 7. točka obrazložitve.
[2]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-840/21 z dne 25. 1. 2022, 5. točka obrazložitve.
[3]Kot na primer v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-129/19 z dne 1. 7. 2020 (Uradni list RS, št. 108/20, in OdlUS XXV, 17), 43. točka obrazložitve, in št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 (Uradni list RS, št. 128/20, in OdlUS XXV, 18), 27. točka obrazložitve.