Jedro

Zmotno je stališče pritožbe, da določba 273. člena ZIZ omogoča izdajo kakršnekoli začasne odredbe. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je začasno odredbo mogoče izdati, če je vezana na zahtevek oziroma predmet odločanja v konkretnem postopku. Ker ne DZ ne ZNP-1 nimata določb, ki bi sodišče pooblaščale, da v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo odloča o stikih s svojci, jih tudi z začasno odredbo ni mogoče urediti.

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, in s prizadevanjem za zdravljenje ter usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ). Skrb za varstvo osebnosti varovanca je pravni standard, ki ga je treba zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice za postavitev A. A., rojenega ... 1937, pod skrbništvo (I. točka izreka) in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za določitev stikov med nasprotnim udeležencem in predlagateljico ter njegovim vnukom (II. točka izreka).1

2. Zoper odločitev v II. točki izreka se je pravočasno pritožila predlagateljica zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

Središčna oseba postopka je A. A., ki je dementen. Strokovni delavki CSD je povedal, da si želi stikov s hčerjo in vnukom. Pritožnica je predlagala izvedbo dokaza s pribavo zapisnika CSD, iz katerega ta želja izhaja. Zaradi telesne oslabelosti A. A. ne more sam odpreti vrat, če kdo pozvoni in ne more hčeri in vnuku omogočiti vstopa v hišo. Osebni stiki z ožjimi družinskimi člani bi mu lajšali z boleznijo povezane težave. Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega stališča, da ni zakonske podlage za določitev stikov z odraslo osebo, ni izvedlo predlaganega dokaza, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Splošno znano je, da je za osebe z demenco izredno pomembno, da ohranjajo socialne stike. Zaradi preprečitve nepopravljive škode, ki bi jo zaradi posledic socialne izolacije utrpel A. A., je izdaja začasne odredbe nujno potrebna. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 273. členu določa, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Predlagateljica je predlagala postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo. Med naloge skrbnika iz 264. člena Družinskega zakonika (DZ) spada tudi skrb za varovančevo osebnost, v okvir te skrbi pa spadajo tudi osebni stiki. V konkretnem primeru sta vložena celo dva predloga za postavitev pod skrbništvo, zato je zadeva nujna in terja takojšnjo intervencijo sodišča. Glede na zatrjevano demenco nasprotnega udeleženca bi lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo zaradi varovanja osebnosti nasprotnega udeleženca in preprečitve nastanka nepopravljive škode zaradi socialne izolacije. Po vložitvi predloga je predlagateljica izvedela (ne s strani udeleženke, ki stike še vedno preprečuje), da je bil nasprotni udeleženec hospitaliziran. Splošno znano je, da k hitrejšemu zdravljenju oseb pomaga tudi podpora družinskih članov, ki je nasprotni udeleženec ni deležen, ker predlagateljica s hospitalizacijo ni bila seznanjena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zmotno je stališče pritožbe, da določba 273. člena ZIZ omogoča izdajo kakršnekoli začasne odredbe. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je začasno odredbo mogoče izdati, če je vezana na zahtevek oziroma predmet odločanja v konkretnem postopku. Ker ne Družinski zakonik (DZ) ne Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) nimata določb, ki bi sodišče pooblaščale, da v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo odloča o stikih s svojci, jih tudi z začasno odredbo ni mogoče urediti.

5. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje tudi na 264. člen DZ, ki določa obveznosti skrbnika. Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, in s prizadevanjem za zdravljenje ter usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ). Skrb za varstvo osebnosti varovanca je pravni standard, ki ga je treba zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Skrbnik je dolžan skrbeti za zadovoljevanje varovančevih fizioloških, higienskih, zdravstvenih ter socialnih potreb, ne more pa ga zastopati v zadevah osebne narave.2 Nenazadnje pritožnica ni skrbnica nasprotnega udeleženca. Njen predlog, da se jo postavi za skrbnico očetu A. A., je bil zavržen, ker za postavitev slednjega pod skrbništvo že teče drug postopek N 140/2023, ki se je začel prej. Ta del sklepa je pravnomočen. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da bo predmetni predlog upoštevalo kot procesno gradivo v zadevi N 140/2023 in pritožnico še poučilo, da lahko v navedeni zadevi prijavi udeležbo ali pristojnemu CSD sporoči okoliščine, ki jih šteje pomembne za odločitev o tem, koga naj se postavi za skrbnika. Med te pa sodi tudi morebitno preprečevanje stikov nasprotnega udeleženca s hčerjo in vnukom.

6. Višje sodišče ni ugotovilo tudi nobene uradoma upoštevane kršitve, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Predlagateljica je predlagala, da stiki potekajo dvakrat tedensko v trajanju dveh ur, v dneh, ko ni fizičnega stika pa tako, da predlagateljica nasprotnega udeleženca ob določeni uri pokliče vsak ponedeljek, torek, četrtek ter vsako soboto in nedeljo, udeleženka pa je dolžna nasprotnemu udeležencu fizično prinesti slušalko in omogočiti telefonski stik v trajanju 30 minut, brez njene prisotnosti in vpletanja. Za primer kršitve začasne odredbe je predlagala izrek denarne kazni v višini 300 EUR. 2 Prim. sklepa VSL I Cp 835/2020 z dne 2. 6. 2020 in IV Cp 1575/2020 z dne 12. 10. 2020.