Jedro

Vrhovno sodišče se je po primerjavi odločb sodišč nižjih stopenj prepričalo, da je sodišče druge stopnje v kritičnem delu, ki služi za izhodišče predlagateljevemu vprašanju (sodišče druge stopnje naj bi spremenilo dejansko podlago sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo), izhajalo iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in svoje sodbe ni utemeljilo na drugi dejanski podlagi. Ostala povzeta vprašanja so odvisna od prvega. Zaradi te odvisnosti revizijska sodba ne bi dala odgovora na nobeno od predlagateljevih vprašanj.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Iz predloženih odločb sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je tožnica v postopku do pravnomočnosti v znatnem delu uspela z zahtevkom, s katerim je od tožene stranke zahtevala plačilo za izdelavo in vgradnjo opreme lokala, ki ga je imel v najemu toženec. Ta s svojimi nasprotnimi zahtevki, ki jih je utemeljeval s pogodbeno kaznijo, dogovorjeno za zamudo, in s tožničino odškodninsko odgovornostjo, ni uspel. 2. V predlogu za dopustitev revizije toženec postavlja štiri vprašanja, ki so po njegovi presoji pravno pomembna v smislu prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prvo zadeva procesno kršitev: sodišče druge stopnje naj bi spremenilo dejansko podlago sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo. Ostala vprašanja zadevajo razlago pojma sprejema izpolnitve obveznosti (v smislu petega odstavka 273. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)), pojmovanje izročitve zadevnega predmeta podjema ter vsebino in obseg podjemnikove pojasnilne dolžnosti (v smislu tretjega odstavka 606. člena ZOR).

3. Predlog ni utemeljen.

4. Ne glede na drugi odstavek 367.c člena ZPP Vrhovno sodišče dodaja, da se je po primerjavi odločb sodišč nižjih stopenj prepričalo, da je sodišče druge stopnje v kritičnem delu, ki služi za izhodišče zgoraj povzetemu prvemu predlagateljevemu vprašanju, izhajalo iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in svoje sodbe ni utemeljilo na drugi dejanski podlagi. Ostala zgoraj povzeta vprašanja so odvisna od prvega. Zaradi te odvisnosti in ker navedena procesna kršitev očitno ni podana, revizijska sodba ne bi dala odgovora na nobeno od predlagateljevih vprašanj.

5. Pričakovanje, da bo Vrhovno sodišče v revizijski sodbi rešilo pomembno pravno vprašanje, je predpostavka utemeljenosti predloga za dopustitev revizije, ki je izrecno predpisana s prvim odstavkom 367.a člena ZPP. Ker ta predpostavka v obravnavani zadevi ni izpolnjena, je bilo treba predlog zavrniti.