Jedro

V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi.

V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa tega izrecno ne določa, torej tudi ne za odgovor na ugovor. Zato opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka (8. točka 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). V izvršilnem postopku namreč postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V skladu s tem sodišče v primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka (2. odstavek 58. člena ZIZ). Presoja konkretnega primera pa vendarle pokaže, da je izvršilno sodišče z opustitvijo vročitve odgovora na ugovor dolžniku storilo očitano bistveno kršitev določb postopka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica navedla relevantno dejstvo za presojo obstoja dolžnikove obveznosti plačevanja preživnine in za to predložila dokazila. Na te navedbe odgovora na ugovor in njemu predložene dokaze je izvršilno sodišče tudi oprlo svojo odločitev in zaključek o upničinem rednem šolanju.

Vloge torej ni vročilo upniku, na dejstva, ki jih je v njej navedla upnica, in na dokaze, ki ji jih je predložila, pa je oprlo svojo odločitev. Dolžniku je bila na ta način odvzeta možnost, da se izjavi o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka popravilo svoj sklep o izvršbi z dne 6.8.2004, nato pa zavrnilo dolžnikov ugovor kot neutemeljen (2. točka izreka) in dolžniku naložilo, da upnici povrne

6.600,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov (3. točka izreka). Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena v zvezi s 336. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je skupaj s sklepom o izvršbi prejel le dve obvestili centra za socialno delo, ne pa tudi pravnomočne sodbe. Ne glede na to, da je ta sodba v spisu, bi jo moralo sodišče vročiti dolžniku, saj mora biti seznanjen z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba proti njemu.

Ob vložitvi ugovora mora biti namreč seznanjen z vsemi listinami, ki so podlaga za izdajo sklepa in so priložene predlogu. S takim ravnanjem je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pritožniku pa sta bili kršeni tudi njegova ustavna pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. V zvezi s svojim ugovorom, da je terjatev prenehala, ker je upnica polnoletna in ni predložila potrdila o šolanju, in navedbo sodišča, da je upnica odgovorila in predložila dokaze, poudarja, da odgovora na ugovor ni prejel. Zato ne more preveriti navedb sodišča. Dolžnik sicer razpolaga z dvema potrdiloma o vpisu, ki pa ju ni dobil od sodišča. Iz prvega je razvidno, da se je upnica 18.9.2002 vpisala v 2. letnik, iz drugega potrdila pa, da se je 8.10.2003 spet vpisala v 2. letnik Visoke poslovne šole. Pritožnik zato upravičeno dvomi, da se upnica redno šola. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnikovemu ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in zavrne predlog za izvršbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena. Dolžniku izvršilno sodišče res ni vročilo sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani z dne

21.3.1984, opr. št. IV P 691/83, ki skupaj z obvestili o uskladitvi preživnine predstavlja izvršilni naslov (3. odstavek 132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oziroma 4. odstavek 132. člena pred novelo ZZZDR-C), na podlagi katerega je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo za prisilno izterjavo terjatve preživnine. Nobenega dvoma pa ni, da dolžnik s sodbo razpolaga, saj mu je bila vročena v postopku, iz katerega izvira, saj je na njej klavzula o pravnomočnosti. Zgolj nevročitev sodbe zato še ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi. V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa tega izrecno ne določa, torej tudi ne za odgovor na ugovor. Zato opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka - očitno ima dolžnik v mislih kršitev načela kontradiktornosti, kar predstavlja kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. V izvršilnem postopku namreč postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. in

2. odstavek 29. člen ZIZ). V skladu s tem sodišče v primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka (2. odstavek 58. člena ZIZ). Presoja konkretnega primera pa vendarle pokaže, da je izvršilno sodišče z opustitvijo vročitve odgovora na ugovor dolžniku storilo očitano bistveno kršitev določb postopka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica navedla, da se redno šola (kar je relevantno dejstvo za presojo obstoja dolžnikove obveznosti plačevanja preživnine) in o tem predložila dokazila (priloga A8 - 5 potrdil o vpisu). Na te navedbe odgovora na ugovor in njemu priložene dokaze je izvršilno sodišče tudi oprlo svojo odločitev in zaključek o upničinem rednem šolanju. Vloge torej izvršilno sodišče ni vročilo upniku (drugi izvod vloge je še vedno v spisu), na dejstva, ki jih je v njej navedla upnica, in na dokaze, ki ji jih je predložila, pa je oprlo svojo odločitev. Dolžniku je bila na ta način odvzeta možnost, da se izjavi o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih upnice, to pa pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka

339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pred ponovno odločitvijo o dolžnikovem ugovoru bo moralo torej izvršilno sodišče upničin odgovor na ugovor s predloženimi dokazi vročiti dolžniku in mu tako dati možnost, da se v postopku izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke, po potrebi pa tudi razpisati narok za obravnavo ugovora (2. odstavek 58. člena ZIZ).