Jedro

Upnica je dejansko podala predlog za izločitev zapuščine, saj zatrjuje, da v zapuščino ne spada 13 % delež nepremičnine v lasti pokojne. Takšen zahtevek pa ne predstavlja zahtevka po 143. členu ZD, kot to zmotno meni upnica. Za tovrstni zahtevek - izločitev zapuščine, ZD ne daje podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upnice za ločitev zapuščine z dne 12. 3. 2020 zavrnilo.

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje upnica. V pravočasni pritožbi navaja, da se sodišče ni opredelilo do njenih zatrjevanj glede verjetno izkazane terjatve do zapuščine pokojne, saj je substancirano navajala katere investicije je izvajala in so ocenjene v cenitvenem poročilu cenilca P. z dne 25. 3. 2020. Prav tako se sodišče ni opredelilo do dokaznih predlogov v zvezi z zatrjevanimi investicijami. Sodišče mora v nepravdnem postopku uporabljati načelo proste dokazne ocene in presoditi vse pravno pomembne dokaze in dokazne zaključke sprejeti v skladu z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Ker so do relevantnih navedb upnice sodišče prve stopnje ni opredelilo, gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem pa tudi ne gre spregledati, da zakoniti dedič ni prerekal vlaganj, ki jih je opravila ločitvena upnica. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevku za ločitev zapuščine ugodi oziroma podredno razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje predlogu za ločitev zapuščine ni ugodilo, ker upnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, ker sodišču ni predložila dokazov, ki bi izkazovali njena vlaganja v nepremičnino.

6. ZD v 143. členu določa ločitev zapuščine, ki je namenjena zaščiti in poplačilu zapustnikovih upnikov z zahtevo po odvojitvi zapuščine od dedičevega premoženja. S tem se dediču onemogoči da razpolaga s stvarmi in pravicami zapuščine, dokler niso poplačani zapustnikovi upniki, ki so zahtevali ločitev. Gre za institut, ki je namenjen varstvu upnikov pokojnega. Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da imajo terjatev proti zapustniku.

7. Pritožba pravilno opozarja, da izpodbijani sklep nima razlogov o verjetnosti izkazane terjatve, vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje kljub temu pravilna, sicer iz drugih materialnopravnih razlogov.

8. Upnica je dejansko podala predlog za izločitev zapuščine, saj zatrjuje, da v zapuščino ne spada 13 % delež nepremičnine v lasti pokojne. Takšen zahtevek pa ne predstavlja zahtevka po 143. členu ZD, kot to zmotno meni upnica. Za tovrstni zahtevek - izločitev zapuščine, ZD ne daje podlage. Zahtevek, kot ga s tem predlogom uveljavlja upnica, torej da del premoženja pokojne ne spada v zapuščino, se lahko rešuje le v pravdi. Predlog za izločitev dela zapuščine upnika tako ni mogoče uveljavljati v zapuščinskem postopku, ampak zgolj v pravdnem postopku, zato je odločitev sodišča prve stopnje (sicer iz drugih materialnopravnih razlogov) pravilna.

9. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo upnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP in 163. členom ZD).