Jedro

Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" obsega različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je takšna okoliščina podana tudi v primeru, ko je zakonita zastopnica ene od strank postopka zaposlena kot pomočnica na področju izvršbe pri doslej pristojnem sodišču.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Trebnjem.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Grosupljem je v teku izvršilni postopek zaradi plačila preživnine.

2. Doslej krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem predlaga, naj se pristojnost za odločanje v zadevi prenese na drugo stvarno pristojno sodišče. Zakonita zastopnica na aktivni strani A. A. je namreč na navedenem sodišču zaposlena kot samostojna sodniška pomočnica na področju izvršbe.

3. Predlog je utemeljen.

4. 23. člen Ustave RS predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče v postopanju ves čas ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij v katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. V nasprotnem primeru bi bila lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank glede odločanja v konkretni zadevi.

5. Procesni institut s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja je tudi delegacija pristojnosti, ki je urejena v 67. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" obsega različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je takšna okoliščina podana tudi v primeru, ko je zakonita zastopnica ene od strank postopka zaposlena kot pomočnica na področju izvršbe pri doslej pristojnem sodišču. Če bi o zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z zakonito zastopnico, ki je del sodnega oseba, bi bila lahko upoštevaje tudi dejstvo, da gre za majhno sodišče prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče določilo pristojnost Okrajnega sodišča v Trebnjem.