Up-21/00

29. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E. in F. F. iz Ž., G. G. iz Z. Z. ter H. H., I. I., J. J., K. L., M. M., N. N., O. O., P. P., R. R., S. S., Š. Š., T. T., U. U., V. V. in X. X. iz Y. na seji senata dne 29. maja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N., O. O., P. P., R. R., S. S., Š. Š., T. T., V. V. in U. U. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 141/99 z dne 9. 11. 1999 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 480/97 z dne 14. 1. 1999 ter s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelka v Kranju, št. Pd 1936/94 z dne 11. 2. 1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniki navajajo, da so bili zaposleni v gospodarski družbi W. Zaradi domnevno nekorektnega ravnanja tedanje pravne službe navedene družbe, ki naj bi jih ne seznanila z možnostmi ugodnejšega upokojevanja tehnoloških viškov po Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - v nadaljevanju ZDR), naj bi se, upoštevajoč nasvet oziroma pritisk navedene pravne službe, v letih 1990 in 1991 odločili za predčasno starostno upokojitev. V primerjavi z delavci, ki so se upokojili pozneje, naj bi bili zato prikrajšani za odpravnine in za dokup zavarovalne dobe. Da bi dosegli enake pogoje kot pozneje upokojeni delavci, so se najprej pogajali z menjajočimi se vodstvi podjetja, nato pa so vložili tožbo. Tožbeni zahtevek za dokup zavarovalne dobe je bil zavrnjen, ker naj bi se pritožniki upokojili na lastno pobudo in željo in naj bi za podjetje ne nastale obveznosti po ZDR. Pritožba in revizija sta bili zavrnjeni kot neutemeljeni.

2.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Z ustavno pritožbo se torej lahko izpodbija posamični akt državnega organa. Zatrjevano domnevno kršenje pravic iz drugega odstavka 14. člena (enakost pred zakonom), iz 15. člena (uresničevanje in omejevanje pravic) ter iz 66. člena Ustave (varstvo dela) v gospodarski družbi, kjer so bili pritožniki zaposleni, zato ne more biti predmet ustavne pritožbe.

3.Pritožniki zatrjujejo tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker naj bi jim predsednica senata sodišča prve stopnje skoraj ne dovoljevala pojasnjevanja stališč. Vendar, kot navajajo, sedaj zatrjevane kršitve pravice po 22. členu Ustave v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje niso uveljavljali. To izhaja tudi iz revizijske sodbe. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Ustavna pritožba je namreč poseben institut varovanja človekovih pravic in svoboščin in je v sistemu sodnega varstva namenjena izjemni obravnavi sodnih odločb, ne pa funkciji pritožbenega sodišča, zato jo je mogoče vložiti šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev.

Pritožniki so vložili pritožbo in revizijo, vendar v njih zatrjevane kršitve niso navedli in zato v vsebinskem smislu pravnih sredstev, ki so jim bila na razpolago, niso izkoristili. Sodišče po uradni dolžnosti ni bilo dolžno preveriti te kršitve in je tako, tudi če bi obstajala, ni moglo odpraviti. Zato te domnevne kršitve ni mogoče uveljavljati v ustavni pritožbi.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata:

Milojka Modrijan