Jedro

Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in na pravdo napoti dediča, ki izpodbija veljavnost (pristnost) oporoke.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (izrek pod III sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek po zapustnici. V točki III. izreka je napotilo dediča M. S. P. K. in A. C. P. na pravdo proti A. P., zaradi ugotovitve, da je oporoka zapustnice s 6. 1. 2006, neveljavna. V drugih točkah je napotilo dediče na vložitev ustreznih tožb glede na prerekane navedbe in dejstva in v tem delu dediči ne izpodbijajo sklepa.

2. Proti sklepu v izreku pod III se pritožujeta vdovec in hči zapustnice. V 3. točki obrazložitve piše, da sta pritožnika najprej priznala oporoko kot pristno in veljavno, nato pa tekom zapuščinskega postopka z vlogo z dne 12. 10. 2016, to preklicala. Pritožba povzema potek na zapuščinskih razpravah, kjer je 9. 3. 2016 A. P. najprej napovedal možnost, da obstaja oporoka, nato je sodišče na naroku 26. 8. 2016 zapisalo, da vsi priznavajo oporoko kot pristno in veljavno. Vendar opozarjata, da A. C. P. na tej obravnavi ni bilo in je ni mogel priznati. Na zapisniku na obravnavi 12. 10. 2016 pa sodišče najprej ugotavlja, da vsi priznavajo oporoko, kar je resnično. Vendar je na zapisnik istega dne podal izjavo, da oporoke ne priznava, ker misli, da je ponarejena. Nato pa sodišče navede v sklepu neresnično izjavo, da sta dediča svojo izjavo preklicala. A. C. P. ni preklical ničesar. Če bi sodišče vpogledalo vlogo z dne 12. 10. 2016, pa bi ugotovilo, da jo je podala le dedinja M. S. P. K. in da je ona preklicala svojo dedno izjavo in ne A. C. P. 3. Na vročeno pritožbo tretji dedič ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je med dediči toliko sporov o pravnorelevantnih dejstvih, ki jih našteva določba 210. člena Zakona o dedovanju, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek prekine, pravilna. Po določbi 210. člena ZD zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, veljavnost oporoke, razmere med dediči in zapustnikom, velikost dednega deleža, vračunavanje daril v dedni delež. Vse to je sodišče prve stopnje ugotovilo za sporno in glede na prerekanje pravnorelevantnih dejstev, dediče napotilo na pravdo.

6. Pritožbeno sodišče se je pri obravnavi izpodbijanega sklepa osredotočilo na III. izreka, saj pritožba izrecno navaja, da izpodbija le-tega. Sicer je treba vsem trem dedičem pojasniti, da ko je zapuščinski postopek prekinjen in so napoteni na pravdo, niso vezani na napotitveni sklep. V 3. točki izreka je sodišče napotilo na pravdo pritožnika, na ugotovitev, da je oporoka zapustnice z dne 6. 1. 2006 neveljavna. Pritožnika ne izpodbijata te napotitve, vendar želita, da sodišče v obrazložitvi sklepa spremeni ugotovitve o tem, kaj dediča priznala, kdaj sta pa navajala, da oporoke ne priznata. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožbi, da sodišče prve stopnje v povzemanju njunega nestrinjanja z oporoko, ne navaja popolnoma pravilno poteka dogodkov v spisu oziroma na zapuščinskih obravnavah. Vendar je treba odgovoriti pritožnikoma, da je odločilna ugotovitev, da na koncu zapuščinske obravnave dediča oporoke nista priznala. Pri tem ni pomembno dejstvo, da je sodišče najprej na zapisniku napisalo, da vsi dediči priznajo oporoko kot pristno in veljavno (list. št. 73), nato pa je zapustničin vdovec izrecno izpovedal, da oporoke ne priznava in zakaj. Tudi pritožnica se pridružuje trditvam, da oporoka ni pristna. Glede na te trditve obeh pritožnikov, je izpodbijani sklep glede odločitve o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo, pravilen. Pravilna pa je obrazložitev, da je A. P. na koncu oporoko priznal, da pa sta zato napotena na pravdo pritožnika.

7. Ostalo povzemanje sodišča prve stopnje glede 3. točke izreka pa ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa, zato ne gre za smiselno očitano relativno bistveno kršitev določb ZPP iz 1. točke 339. člena ZPP. V preostalem delu pa sodišče prve stopnje ni zagrešilo tistih absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

8. Odločitev temelji na določbi 365. člena ZPP v zvezi z določbo 163. člena ZD.