- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sodba I U 1789/2023-20
ECLI:SI:UPRS:2025:I.U.1789.2023.20 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ni mogoče reči, da je tožnik kot kupec sporni solastniški delež nepremičnin pridobil po vrednosti 55.000 EUR, če je pa zanj vendar ponudil izklicno ceno 38.500 EUR in bil s tako ponujeno ceno na dražbi uspešen. To, da se je naknadno štelo, da je tožnik kot upnik bil poplačan do zneska 55.000EUR, pa je po presoji sodišča pravna posledica, ki je v smislu davčne obravnave z davkom na kapitalski dobiček kasnejša in ločena od trenutka pridobitve kapitala in njegove tedanje nabavne vrednosti.
Izrek
I.To7eba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stro61ke postopka.
Obrazlo7eitev
1.Z izpodbijano odlo0dbo je prvostopenjski dav0dni organ po uradni dol7enosti to7eniku na podlagi vlo7eene napovedi odmeril dohodnino od dobi0dka iz kapitala pri odsvojitvi nepremi0dnine v znesku 2.478,75EUR, ki mu jo je tudi nalo7eil v pla0dilo.
2.Iz obrazlo7eitve izpodbijane odlo0dbe izhaja med drugim, da je to7enik za del odsvojene nepremi0dnine v napovedi navedel vrednost ob pridobitvi v vi61ini 55.000EUR, dav0dni organ pa je v postopku v tej zvezi ugotovil, vrednost ob pridobitvi v ni7eji vi61ini, to je 38.500EUR. Glede tega izhaja iz obrazlo7eitve, da je bila vrednost dolo0dena tako, kot je razvidno iz sklepa Okrajnega sodi610da v Trbovljah z dne 1.66.66.61., od koder izhaja, da je to7enik za kupnino 38.500EUR postal lastnik polovice predmetnih nepremi0dnin. To7enik se sicer s tem ne strinja in se opira na dolo0dbe 200.a 0dlena Zakona o izvr61bi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter navaja vrednost tega dela nepremi0dnine v vi61ini 55.000EUR. Vendar pa se v konkretni zadevi glede odmere davka ugotavlja nabavno vrednost nepremi0dnine in ne vi61ina kupnine, ki je bila za tako ugotovljeno vrednost nepremi0dnine dejansko pla0dana. O navedem je dav0dni organ to7enika seznanil in to7enik je podal pripombe v zadevi ter vztrajal, da je sporne nepremi0dnine kupil s terjatvijo v vi61ini 55.000EUR in da se 61teje, da je s tem popla0dan do vrednosti solastni61kega dele7ea, to je do prej omenjenega zneska. Glede teh pripomb dav0dni organ navaja, da dr7i, da se je iz prejete kupnine, pridobljene s prodajo nepremi0dnin na javni dra7bi, terjatev do dol7enika le delno popla0dala, vendar pa se v konkretni zadevi ugotavlja nabavna vrednost nepremi0dnine in ne vi61ina kupnine, ki je bila pla0dana.
3.Drugostopenjski dav0dni organ je zavrnil to7enikovo prito7ebo zoper izpodbijano odlo0dbo. Ugotavlja, da je to7enik vlo7eil napoved v zvezi z odsvojitvijo nepremi0dnine do celote, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hi61o, zemlji610de, na katerem je mo7no graditi, in druga zemlji610da v Zagorju ob Savi. Polovico tega je to7enik pridobil 18.66.66.61. s sodno odlo0dbo, drugo polovico pa s sodno odlo0dbo 26.66.66.61. To7enik je sporen del nepremi0dnin pridobil s sklepom Okrajnega sodi610da v Trbovljah z dne 1.66.66.61. Ko zavezanec nepremi0dnine ne pridobi na podlagi pogodbe, se za nabavno vrednost 61teje vrednost v 0dasu pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Sicer dr7i, kot trdi to7enik, da je predmetne nepremi0dnine pridobil s sodno odlo0dbo, kupnina, ki v konkretnem primeru predstavlja vrednost kapitala ob pridobitvi, je bila dolo0dena s sklepom, ki ga je to7enik predlo7il, ker pa je iz sklepa razvidna vrednost, ki je predstavljala kupnino, predstavlja sklep dokaz, iz katerega izhaja vrednost v 0dasu pridobitve in se morebitna druga0dna tr7na vrednost ne presoja. Pri odmeri davkov od premo7enja je relevantna nabavna vrednost ob pridobitvi, to je vrednost, za katero je zavezanec pridobil nepremi0dnino v konkretnem postopku, ne pa morebitna tr7na vrednost nepremi0dnine v 0dasu pridobitve. Tako je iz sklepa z dne 1.66.66.61., ki je v zadevi ustrezno dokazilo, razvidno, da je to7enik sporen del nepremi0dnin pridobil po nabavni vrednosti, to je kupnina v vi61ini 38.500EUR, kar je bilo pravilno ugotovljeno v izpodbijani odlo0dbi. Dr7i, da predmetna kupnina ni zado610dala za popla0dilo to7enikove terjatve, vendar to ni predmet tega ugotovitvenega postopka in ni relevantno pri ugotavljanju nakupne vrednosti za odmero davka od dobi0dka. Prvostopenjski organ je pri ugotavljanju nabavne vrednosti spornega dela nepremi0dnin upo61teval vrednost, ki izhaja iz sklepa, ter ni ugotavljal tr7ne vrednosti nepremi0dnin, ki jo to7enik dokazuje s cenitvijo z dne 31.66.66.61., v kateri je sodna cenilka tr7no vrednost polovi0dnega dele7ea ocenila na 55.000EUR. Tr7na vrednost ni podlaga za ugotavljanje vrednosti nepremi0dnine ob pridobitvi, temve0d je podlaga nabavna vrednost, ki izhaja iz sklepa, ki je v konkretnem primeru ustrezno dokazilo.
4.To7enik zoper izpodbijano odlo0dbo vlaga to7ebo in sodi610du predlaga, naj jo spremeni tako, da se to7eniku davek ne odmeri, oziroma, podredno, naj jo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, zahteva pa tudi povrnitev stro61kov upravnega spora. Navaja, da je prvo polovico sporne nepremi0dnine pridobil za denarno nakazilo v vi61ini 35.000EUR, drugo, tj. sporno polovico pa za kupnino (terjatev) v vi61ini 55.000EUR, skupaj torej 90.000EUR. FURS zgre61eno zaklju0duje, da se je v predmetnem primeru terjatev dol7enika popla0dala le delno, pri 0demu terjatve ni mo7no upo61tevati kot stro61ek v smislu dolo0dbe 7. odstavka 98. 0dlena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh02). Vpra61anje dele7ea popla0dila terjatev upnika namre0d ni relevantno. Pri spornem solastni61kem dele7eu je treba kot nabavno vrednost upo61tevati najmanj znesek terjatve to7enika, ki je v posledici nakupa prenehala (55.000EUR). Premo7enje to7enika se je torej zmanj61alo zaradi nakupa spornega dele7ea za 55.000EUR in ne zgolj za 38.500EUR, kot to zmotno ugotavlja FURS. To7enik je nepremi0dnine pridobil v okviru izvr61ilnega postopka, ki je tekel pred Okrajnim sodi610dem v Trbovljah pod 61tevilko ..., ki je imela 61e pristopljeno zadevo ... . To7enik tek izvr61ilnega postopka podrobno opi61e in navaja, da je za izvr61bo na sporni solastni61ki dele7e do polovice nepremi0dnine v lasti dol7enice A.A. bila izdelana cenitev na dan 31.66.66.61., iz katere izhaja, da tr7na vrednost solastni61kega dele7a zna61a 46.600EUR, po pripombah pa je sodna cenilka vrednost na dan 31.66.66.61. popravila na 55.000EUR. V zvezi s tem je sodi610de izdalo sklep o ugotovitvi vrednosti z dne 3.66.66.61., s katerim je to vrednost ocenilo na 55.000EUR. Ob upo61tevanju cenitve za preostalo polovico v vi61ini 70.000EUR, je celotna nepremi0dnina na podlagi cenitev in pravnomo0dnih sklepov izvr61ilnega sodi610da vredna 125.000EUR. To7enik je prvi solastni61ki dele7e kupil z nakazilom kupnine v vi61ini 35.000EUR, drugi, sporni solastni61ki dele7e pa s terjatvijo v vi61ini 55.000EUR. Iz sklepa izvr61ilnega sodi610da z dne 1.66.66.61. izhaja, da se 61teje, da je dol7enik popla0dan do vrednosti solastni61kega dele7ea, ki se je prodajal v tem izvr61ilnem postopku, to je do 55.000EUR. V predmetnem primeru je bil kapital pridobljen brez pogodbe, posledi0dno pa se za nabavno vrednost 61teje vrednost v 0dasu pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Zato je zaklju0dek, da se vrednost nepremi0dnine dolo0di na podlagi vrednosti, ki je razvidna iz sklepa z dne 1.66.66.61., nepravilen in navedeni sklep ne predstavlja ustreznega dokazila. Iz tega sklepa ne izhaja vrednost spornega solastni61kega dele7ea, zato je v izpodbijani odlo0dbi napa0dno ugotovljeno dejansko stanje. Vrednost tega dele7ea izhaja iz cenitve sodne cenilke, ki vrednost ocenjuje na 55.000EUR. Posledi0dno je tudi izvr61ilno sodi610de v sklepu o ugotovitvi vrednosti z dne 3.66.66.61. sprejelo to vrednost in to vrednost bi moral v okviru postopka izdaje izpodbijane odlo0dbe upo61tevati tudi prvostopenjski organ. Tudi ne dr7i, da je to7enik za kupnino v vi61ini 38.500EUR postal lastnik spornega solastni61kega dele7ea. 0ce upnik ali z njim povezana oseba kupi nepremi0dnino za ceno, ki je ni7ja od njene ugotovljene vrednosti, pridobljena kupnina pa ne bi zadostovala za popolno popla0dilo, se 61teje, da je upnik popla0dan do vi61ine ugotovljene vrednosti nepremi0dnine (200.a 0dlen ZIZ). Ker bi to7enik kot upnik sporni dele7e kupil za ceno 38.500EUR, ki bi bila ni7ja od ugotovljene vrednosti 55.000EUR, se pri popla0dilu to7enika kot upnika 61teje, da bil popla0dan do vi61ine ugotovljene vrednosti 55.000EUR. To7enik je torej na podlagi citirane dolo0dbe pla0dal 55.000EUR, 0de0der ne more spremeniti, da za ta del nepremi0dnine ni bil opravljen denarni tok, temve0d je tej v tej vi61ini prenehala terjatev to7enika, to7enikovo premo7enje se je torej zmanj61alo za 55.000EUR in je treba nabavno ceno upo61tevati v tej vi61ini. Tudi ne dr7i, da bi to7enik poudarjal, da bi morala biti glede na okoli610dine vrednost nepremi0dnine ob pridobitvi vi61ja, 0de61 da jo je bil primoran kot upnik sam kupiti po ni7ji vrednosti. Prav tako so zgre61ene ugotovitve, da se ugotavlja nabavna vrednost nepremi0dnine, ne pa vi61ina kupnine, ki je bila dejansko pla0dana. V tem delu je izpodbijana odlo0dba kontradiktorna in je ni mo7no preizkusiti. V postopku odmere davka od dobi0dka je treba upo61tevati cenitve sodnega cenilca, kar izhaja iz ustaljene sodne prakse, niti iz prvostopenjske niti drugostopenjske odlo0dbe pa ne izhaja, da vrednost nepremi0dnin ob pridobitvi na podlagi cenitev ne bi ustrezala primerljivi tr7ni ceni kapitala v 0dasu pridobitve. V dokaz svojih navedb se to7enik sklicuje na listine iz izvr61ilnih postopkov, ki jih predlo7i.
5.To7enka v odgovoru na to7ebo v celoti prereka to7ebne navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazlo7eitv upravnih odlo0db ter sodi610du predlaga, naj to7ebo zavrne kot neutemeljeno.
6.To7enik je z naknadno vlogo po pozivu sodi610da predlo7il 61e sklep o domiku v zadevi ... (s pojasnilom, da lo0den sklep o domiku v zadevi ... ni bil izdan) ter sklep o izro0ditvi z dvema dopolnilnima sklepoma v zadevi ... .
7.Na naroku za glavno obravnavo je sodi610de vpogledalo v listine, ki jih je predlo7il to7enik, in sicer: sklep o izvr61bi ... z dne 10. 8. 2017 (A11), sklep o ugotovitvi vrednosti nepremi0dnin ... z dne 3. 10. 2018 (A15), sklep o domiku ..., pristopljena ... z dne 21. 3. 2019 (A20), sklep o delni oprostitvi polo7eitve kupnine ... z dne 18. 9. 2019 (A16), sklep o izro0ditvi nepremi0dnin ... z dne 26. 10. 2020 (A21), sklep o popla0dilu ..., pristopljena ... z dne 15. 12. 2020 (A18), sklep o popla0dilu ... z dne 1. 6. 2021 (A17), dopolnilna sklepa iz ... (A22, A23); cenitveno poro0dilo na dan 31. 3. 2017 v zadevi ... (A12), cenitveno poro0dilo na dan 31. 3. 2018 v zadevi ... (A13), odgovor cenilke na pripombe v zadevi ... z dne 11. 6. 2018 (A15). Kot nepotreben pa je bil zavrnjen vpogled v ostale to7bi prilo7ene listine, in sicer tiste, ki se nana61ajo na upravni oz. dav0dni postopek, ki je tekel pred tem upravnim sporom (A4-A9 in A19, tj. prito7bo to7nika, pripombe to7nika, drugo korespondenco med to7nikom in dav0dnim organom), ter izpiske iz zemlji61ke knjige (A10, A12 in A14). Glede teh listin med strankama ni nobenega spora, zato so za odlo0ditev sodi610da nepotrebne.
8.To7eba ni utemeljena.
9.Najprej je treba kronolo61ko nanizati dogodke, na podlagi katerih je to7enik pridobil lastninsko pravico na nepremi0dninah, ki jih je naknadno odsvojil, vsled 0der je bila izdana izpodbijana odmerna odlo0dba:
-s sklepom o izvr61bi ... z dne 10. 8. 2017 (A11) v zadevi to7nika kot upnika zoper dol7enika A.A. in B.B. je sodi610de dovolilo izvr61bo tudi z zaznambo v zemlji61ki knjigi pri nepremi0dninah v lasti A.A., in sicer do v zemlji61ki knjigi vknji7enega dele7ea;
-s sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremi0dnin ... z dne 3. 10. 2018 (A15) je bila ugotovljena vrednost dela predmetnih nepremi0dnin, tj. vrednost polovi0dnega dele7ea na dan 31. 3. 2018 v vi61ini 55.000 EUR;
-s sklepom o domiku z dne 21. 3. 2019 v zadevi ..., h kateri je bil pristopljena tudi ... (A20), je sodi610de predmetne nepremi0dnine domaknilo to7eniku kot najbol61emu ponudniku; iz obrazlo7eitve sklepa izhaja, da je to7enik za nakup pla0dal var610dino 12.500 EUR in ponudil izklicno ceno 73.500EUR, njegova ponudba pa je bila edina in zadnja; po pojasnilu to7enika v zadevi ... sklep o domiku ni bil posebej izdan, saj se sklep o domiku v zadevi ... nana61a na celotne nepremi0dnine in ne le na posamezna solastni61ka dele7ea;
-s sklepom o delni oprostitvi polo7eitve kupnine ... z dne 18. 9. 2019 (A16) je bil to7enik opro610den polo7eitve kupnine nad zneskom 770 EUR; iz obrazlo7eitve sklepa izhaja, da je na predmetnih nepremi0dninah hkrati tekla izvr61ba v dveh postopkih, in sicer v zadevi ..., ki je tekla na polovi0dnem dele7eu, prvi upnik pa je bila tuja finan0dna ustanova, k tej zadevi pa je bila pristopljena izvr61ba, v kateri je kot upnik nastopal to7enik, tj. ...; v tej drugi zadevi pa je tekla izvr61ba na drugem polovi0dnem dele7eu, to7enik pa je v njej edini upnik; cenitev v obeh izvr61ilnih zadevah je bila opravljena lo0deno, v prvi zadevi so bile nepremi0dnine prodane na drugi, v drugi zadevi pa na prvi javni dra7bi; na dan javne dra7be, 19. 3. 2019, je terjatev to7nika do dol7enikov zna61ala 75.701,77EUR, ob izdaji tega sklepa pa je kljub predhodnim delnim pla0dilom 61e vedno presegla kupnino 38.500 EUR za ve0d kot 15.000 EUR, kar pomeni, da se to7nika po zakonu (191. 0dlen ZIZ) oprosti polo7eitve kupnine kot kupca, ki je edini upnik pri drugi polovici predmetnih nepremi0dnin, na katerih prvi upnik iz zadeve ... nima zastavne pravice; pri tem oprostitev ni popolna, ampak le nad zneskom 770 EUR, tj. 2 %, kolikor bi zna61al davek na promet nepremi0dnin, ki je prednostna terjatev dr7ave;
-s sklepom o izro0ditvi nepremi0dnin ... z dne 26. 10. 2020 (A21) se je druga polovica nepremi0dnin izro0dila to7eniku kot kupcu; iz obrazlo7eitve izhaja, da je to7enik pravo0dasno in v celoti pla0dal skupaj 35.000 EUR, kar se je upo61tevalo kot pla0dilo za nakup prve polovice nepremi0dnin, ki so bile predmet prodaje v zadevi ..., ostanek kupnine 770 EUR pa se upo61teva kot pla0dilo kupnine za nepremi0dnine, ki so bile prodane v izvr61ilni zadevi ..., v prese7eku pa je to7enik bil opro610den pla0dila, s 0demar so izpolnjeni pogoji za izro0ditev nepremi0dnine kupcu; ta sklep je bil naknadno dopolnjen s sklepoma ... z dne 17. in 25.66.66.61. (A22, A23), s katerima je sodi610de dopolnilo podatke o predmetnih nepremi0dninah z navedbo osnovnih polo7ajev ter dostavkom o izbrisu pravic in bremen iz zemlji61ke knjige;
-iz sklepa o poplačilu ..., pristopljena ... z dne 15. 12. 2020 (A18) izhaja, da je kupnina za prvo polovico nepremičnin znašala 35.000 EUR, iz česar so se med drugim poplačali tudi tožnikovi izvršilni stroški ter prednostna terjatev države in delno terjatev prvega upnika, medtem ko je tožnikova terjatev ostala v celoti nepoplačana;
-iz sklepa o poplačilu ... z dne 1. 6. 2021 (A17) pa izhaja, da je kupnina za drugo polovico nepremičnin znašala 38.500 EUR, iz česar so se poplačali tožnikovi izvršilni stroški, prednostna terjatev države ter delno tožnikova terjatev iz preostanka kupnine 33.425,50 EUR, pri čemer pa se vseeno šteje, da je tožnik kot upnik poplačan do vrednosti nepremičnine, ki se je prodajala, tj. do 55.000,00 EUR, v preostanku pa njegova terjatev ostane nepoplačana; iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je bila višina kupnine za to drugo polovico nepremičnin 38.500 EUR, tožnik je položil 770 EUR, ker je na dan javne dražbe njegova celotna terjatev znašala prek 57.000 EUR, kupnina pa se je v znesku nad 770 EUR pobotala z njegovo terjatvijo, pri čemer pa se na podlagi zakona (200.a člen ZIZ) šteje, da je tožnik kot upnik poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine, ki glede na sklep o ugotovitvi vrednosti z dne 3. 10. 2018 znaša 55.000 EUR, kupnina pa je bila torej nižja od tega.
Kot izhaja iz zgoraj navedenega, tožnik sporne polovice nepremičnin, tj. druge polovice nepremičnin dolžnice A.A., ki so bile predmet prodaje v izvršbi ..., ni pridobil na pravnoposlovni podlagi, ampak na podlagi odločbe državnega organa (42. člen Stvarnopravnega zakonika), tj. v konkretnem primeru je bil konstitutiven (pravnomočen) sklep o izročitvi Okrajnega sodišča v Trbovljah ... z dne 26. 10. 2020 (A21, kot dopolnjen s sklepoma A22 in A23), in sicer na podlagi 192. člena ZIZ.
V zadevi je torej sporna nabavna vrednost tega drugega polovičnega solastniškega deleža nepremičnin, ki jih je tožnik pridobil v izvršilnem postopku, ki je tekel nad dolžnico A.A. Za nabavno vrednost kapitala, ki ni pridobljen na podlagi pogodbe, pa se šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, kot to določa druga poved drugega odstavka 98. člena ZDoh‑2. To predstavlja izhodišče za odločanje v tem upravnem sporu.
Po mnenju tožnika je ta vrednost 55.000 EUR, za kolikor je prenehala tožnikova terjatev, po mnenju toženke pa 38.500 EUR, kot to izhaja iz sklepa izvršilnega sodišča z dne 1. 6. 2021 (A17). Po presoji sodišča tožnikovo stališče ni pravilno, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.
S spornim solastniškim deležem se, kot izhaja iz zgoraj navedenega, povezujeta dve vrednosti, in sicer je bila ugotovljena vrednost tega dela nepremičnine pri 55.000 EUR, za kolikor se je tudi štelo, da je bil tožnik poplačan, kupnina za ta del nepremične, dosežena v izvršbi, pa je bila 38.500 EUR. Pri tem je bila tožnikova vloga v izvršbi ... dvojna: po eni strani je bil tožnik upnik in s tem iniciator izvršbe, po drugi strani pa je bil tudi kupec predmetnega solastniškega deleža v izvršilnem postopku. Ti dve njegovi vlogi pa je po presoji sodišča treba pri davčni obravnavi sporne transakcije in ugotovitvi nabavne vrednosti spornega solastniškega deleža ločevati.
Zakonska obravnava pri kapitalskih dobičkih namreč temelji na obdavčitvi dobička, ki ga ob pridobitvi in odsvojitvi kapitala ustvari fizična oseba, gre za dobiček, ki povečuje njeno premoženje. Gre torej za obdavčitev na podlagi transakcij pridobitve in odsvojitve kapitala, v tožnikovem primeru nepremičnin, pri čemer pride do pozitivne razlike. Po prvem odstavku 97. člena ZDoh-2 je davčna osnova od dobička iz kapitala namreč razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
Zato je po presoji sodišča treba pritrditi davčnima organoma, da je nabavna vrednost spornega solastniškega deleža nepremičnin v tožnikovem primeru 38.500 EUR. Toliko je namreč znašala izklicna cena in s tem kupnina, ki jo je za ta del nepremičnin tožnik ponudil, kot to izhaja iz sklepa o domiku (A20; v tem sklepu je navedena skupna višina ponujene cene 73.500,00 EUR, od česar za prvo polovico v izvršilni zadevi ... kupnina znaša 35.000 EUR; iz tega sledi, da za drugo, sporno polovico razlika znaša 38.500 EUR), sklepa o delni oprostitvi položitve kupnine (A16) in sklepa o poplačilu (A17).
Tožnik svoje stališče o relevantnosti zneska 55.000 EUR sicer dokazuje s pojasnili sodne izvedenke z dne 11. 6. 2018 in posledičnim sklepom Okrajnega sodišča v Trbovljah ... z dne 3. 10. 2018 (A15), na podlagi katerih ta nabavna vrednost po njegovem mnenju znaša 55.000 EUR, upoštevaje pripombe, podane na poročilo (A13) v zvezi tudi s predhodno cenitvijo (A12). Toliko se je na podlagi zakona po trditvah tožnika tudi zmanjšalo njegovo premoženje po 200.a členu ZIZ. Vendar pa vse te tožnikove navedbe temeljijo v in izhajajo iz druge vloge, ki jo je sam imel v izvršbi .... Kot rečeno, tožnik namreč v tej izvršbi ni bil le kupec nepremičnin (na čemer tudi temelji njegova obdavčitev z izpodbijano odločbo), ampak je imel še eno vlogo, in sicer je bil tudi izvršilni upnik. Njegova terjatev, ki jo je skušal poplačati v izvršbi ..., pa je skladno s sklepom o poplačilu (A17) prenehala do zneska 55.000 EUR ne zaradi tega, ker bi toliko znašala kupnina za sporni solastniški deleže nepremičnin, ampak na podlagi 200.a člena ZIZ. Ta namreč med drugim določa, da če je upnik kupil nepremičnino za ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti po 178. členu ZIZ, in pridobljena kupnina ne zadostuje za njegovo popolno poplačilo, se pri poplačilu tega upnika, ne glede na dejansko višino kupnine, šteje, da je poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine. Ta pravna fikcija je namenjena odvrnitvi nesorazmernosti položaja, ko bi upnik, ki je kupil nepremičnino po nižji vrednosti, obdržal terjatev do dolžnika. Že iz ubeseditve te fikcije izhaja, da se fikcija nanaša na terjatev izvršilnega upnika in na vprašanje, do katere mere se ta terjatev v izvršbi šteje za poplačano. Ta fikcija se ne nanaša na kupnino, ki jo v zameno za nepremičnino plača kupec, ki je uspešen na dražbi. Zato po presoji sodišča ni mogoče reči, da je tožnik kot kupec sporni solastniški delež nepremičnin pridobil po vrednosti 55.000 EUR, če je pa zanj vendar ponudil izklicno ceno 38.500 EUR in bil s tako ponujeno ceno na dražbi uspešen. To, da se je naknadno štelo, da je tožnik kot upnik bil poplačan do zneska 55.000 EUR, pa je po presoji sodišča pravna posledica, ki je v smislu davčne obravnave z davkom na kapitalski dobiček kasnejša in ločena od trenutka pridobitve kapitala in njegove tedanje nabavne vrednosti, saj ta pravna posledica ne korenini v tožnikovem svojstvu pridobitelja, torej kupca predmetnih solastniških deležev, temveč v njegovi drugi vlogi, ki jo je imel v izvršilnem postopku, tj. v hkratni vlogi upnika.
Tožba glede na navedeno ni utemeljena, zato jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo, odločitev o stroških pa temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. ------------------------------- 1 VSRS sodba X Ips 11/2021, tč. 14. 2 Obrazložitev k 27. členu v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-C), Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 107, str. 66.