Jedro

Nasprotni udeleženec v sporu za določitev meje je zemljiškoknjižni lastnik (168. člen ZNP-1). Ker je nasprotni udeleženec umrl, sodišče pa ni moglo ugotoviti dedičev oziroma jih je več, je pravilno prekinilo postopek. Tudi če je bil umrli nasprotni udeleženec član agrarne skupnosti, to še ne pomeni, da bi ga predsednik agrarne skupnosti lahko zastopal po smrti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek zaradi smrti nasprotnega udeleženca A. A. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Zmotno je ugotovljeno dejansko stanje glede zastopanja nasprotnega udeleženca A. A. Sodišče je prezrlo, da je solastnik nepremičnine k. o. X parcela 111 in da je pri tej nepremičnini zaznamovano, da so nepremičnine last Agrarne skupnosti Y. Agrarno skupnost pa zastopa predsednik agrarne skupnosti, zato niso podani pogoji za prekinitev, saj ima nasprotni udeleženec zakonitega zastopnika. Predlaga tudi, da se kot nasprotni udeleženec označi Agrarna skupnost Y. 3. Na vročeno pritožbo nasprotni udeleženci niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je vložil predlog za sodno določitev meje 26. 1. 2021 in med drugim kot 14-nasprotnega udeleženca navedel A. A. kot solastnika do 1/16 nepremičnine k. o. X parcela 111. Že v predlogu je navedel, da je ta 7. 11. 2020 umrl. Predlagal je, da se vključi njegova dedinja, sestra B. B. Sodišče je pridobilo smrtovnico A. A. in ugotovilo, da je bil ob smrti poročen, žena C. A. pa je umrla za njim (16. 11. 2020) in s tem bila dedinja. Iz smrtovnice po C. A. pa je ugotovilo, da so dedno pravico po njej pridobili njeni nečaki.

6. Sodišče pravilno ugotavlja, da se po 205. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 postopek prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. Sodišče ni moglo ugotoviti iz spisa po pokojni C. A., kdo so dediči po njej in ni moglo nadaljevati postopka.

7. Pritožba meni, da ker je pri nepremičnini zaznamovano, da so nepremičnine last Agrarne skupnosti Y, mora biti kot stranka postopka agrarna skupnost, ki jo zastopa zakoniti zastopnik, to je predsednik. Vendar spregleda, da je postopek odprt zaradi določitve meje. Po 168. členu ZNP-1 se postopek za ureditev meje začne na predlog zemljiškoknjižnega lastnika in v zemljiški knjigi vpisanega imetnika stavbne pravice ali užitka. Nasprotni udeleženec je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, katerega je meja sporna. Kot lastnik je bil vpisan A. A., ki je umrl, v postopku pa sodišče ni moglo ugotoviti dediča. Tako se izkaže, da je izpodbijani sklep pravilen in da ni mogoče namesto A. A. oziroma dedičev po njem v postopek pritegniti Agrarne skupnosti Y oziroma kot predlaga pritožba, da bi A. A. zastopal predsednik agrarne skupnosti.

8. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo smiselno očitanih kršitev postopka, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).