Jedro

Dokler je med udeleženkama sporna velikost deležev, nepravdno sodišče ne more odločiti o delitvi solastne stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče nasprotno udeleženko napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da znaša njen solastniški delež na nepremičnini parc. št. ..., v naravi njiva v izmeri 517 m2 in stanovanjska stavba v izmeri 127 m2, vpisani pri vl. št. ... k.o. Š., še nadalje 3/10-tine, skupno tako 8/10-tinski solastniški delež na nepremičnini (tč. 1 izreka) in v nadaljevanju odločilo, da je potrebno tožbo vložiti v 30. dneh po pravnomočnosti tega sklepa in o vloženi tožbi obvestiti sodišče (tč. 2 izreka) ter pod tč. 3 izreka odločilo tudi, da se nepravdni postopek prekine do pravnomočnega končanja pravdne zadeve, v kolikor pa nasprotna udeleženka v določenem ji roku pravde ne bo sprožila, bo sodišče odločilo ne glede na zahtevek, glede katerega jo je napotilo na pravdo.

Takšno odločitev prvostopnega sodišča je izpodbijala tožena stranka, navajala je, da iz vseh treh pritožbenih razlogov, ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Pritožnica je navajala, da je predlagateljica predlagala razdružitev tako, da je sprva v predlogu za delitev solastnega premoženja zapisala, da je do ? nepremičnine solastnica in predlagala, da se nepremičnina ohrani kot celota tako, da parc. št. ... v celoti postane last predlagateljice, medtem ko polovico, kolikor je v lasti nasprotne udeleženke le-tej izplača, s čemer se nasprotna udeleženka ni strinjala, saj je v to hišo vložila znatna sredstva z namenom utrditve zakonske zveze, ko sta bila solastnika predlagateljica in do takrat še njen zakonski mož J. H. Po razpadu zakonske zveze pa tako stanje ni več smiselno in seveda ni šlo za obdaritev V. H., ampak za utrditev zakonske zveze, zaradi česar je na nepremičnini delež nasprotne udeleženke večji, kot je zemljiškoknjižno izkazan, ko je izkazan zgolj tisti del, katerega lastnik je bil pred tem, pred darilno pogodbo njen sin J. H. Pritožnica je navajala tudi, da je 12.10.2007 predlagateljica zatrdila, da podaja ponudbo nasprotni udeleženki, da ji ta izplača 63.000,00 EUR na račun njenega solastnega deleža v najkrajšem roku 30 dni od podpisa sporazuma, iz tega pa je pritožnica izvajala, da to pomeni, da je 12.10.2007 odstopila od tega, da bi se nepremičnina razdružila tako, da bi postala predlagateljica v celoti lastnica nepremičnine, kar pomeni, da nepremičnine ne potrebuje in ji ta nepremičnina ni življenjskega pomena, ampak sredstvo za dosego cilja. Ko je nasprotna udeleženka sporočila predlagateljici, kakšna so bila njena vlaganja v nepremičnino, pa je predlagateljica napisala, kar je razvidno iz vloge z dne 18.12.2007, da je nepremičnina zaenkrat vredna 160.000,00 EUR in da je nasprotni udeleženki pripravljena plačati 80.000,00 EUR, s tem pa bi predlagateljica postala izključna lastnica. Ker pa je pripravljena predlagateljica od nasprotne udeleženke prejeti znesek 80.000,00 EUR to pomeni, da je glede trditev dejansko priznala vrednost nepremičnine in vlaganja v okviru 100.000,00 EUR in delež nasprotne udeleženke v obsegu 80.000,00 EUR oz. drugače povedano, da je nasprotna udeleženka dejansko lastnica 8/10, predlagateljica pa 2/10 in bi, glede na tako stanje, sodišče lahko odločalo o tem, kdo bi imel večji interes biti v nepremičnini. Pritožnica je pojasnila, da je sicer res navajala, da je bil delež predlagateljice 22,66 %, kar bi bilo v njen plus in sicer tudi sprejemljivo, samo da bi se zadeva rešila. Izpostavila pa je tudi kompleksnost problemov, ki bi jih bilo potrebno rešiti v nepravdnem postopku.

Predlagateljica odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče se je pri svoji odločitvi pravilno oprlo na materialnopravno podlago določila čl. 118 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki v II. odstavku določa, da sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev, upoštevalo pa je tudi III. odstavek navedenega zakonskega določila, ki določa, da v primeru, če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oz. o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. čl. ZNP.

Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog za delitev solastnega premoženja in v nadaljnjih izvajanjih tekom prvostopnega postopka zatrjevala večji, to je 8/10-tinski delež, kot ga izkazujejo zemljiškoknjižni podatki za nepremičnino parc. št. ... k.o. Š., ki je predmet delitve, iz katerih izhaja, da sta s predlagateljico solastnici vsaka do 1/2. Tekom postopka med udeleženkama ni prišlo do dogovora o drugačni velikosti deležev na solastni nepremičnini, pogajanja o vrednosti predmeta delitve in o višini izplačil ene ali druge udeleženke in o tem katera bo ostala v nepremičnini, pa očitno vse do zaključka naroka 22.02.2008, ki ga je opravilo prvostopno sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa, niso bila uspešna. Glede na takšne dejanske okoliščine je odločitev prvostopnega sodišča povsem pravilna, saj sodišče za nadaljnje vodenje postopka delitve solastne stvari, zaradi sporne velikosti deležev solastnic, ni imelo pogojev in pritožbenim izvajanjem nasprotne udeleženke ni mogoče slediti.

Okoliščine, ki jih pritožbeno izpostavlja pritožnica ne predstavljajo pravno relevantnih razlogov, s katerimi bi lahko bila uspešna, saj je prvostopno sodišče pravilno ocenilo, da je med udeleženkama ravno zaradi zatrjevanj o večjem deležu nasprotne udeleženke, spor o velikosti njunih deležev, o čemer sodišče ne more odločati v nepravdnem postopku, kjer je predmet odločanja zgolj ali naj se solastna stvar razdeli in kako naj se razdeli. Sodišče je pravilno napotilo na pravdo nasprotno udeleženko, katere pravico je štelo za manj verjetno, trditve nasprotne udeleženke o njenem večjem interesu, da pridobi nepremičnino v celoti, pa pritožbeno niso upoštevne, saj bo o načinu delitve (naturalna ali civilna delitev) in tako tudi o izkazanosti upravičenega interesa vsake od udeleženk do pridobitve delov solastne stvari, nepravdno sodišče lahko odločalo šele po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka oz. po neuspešnem izteku roka, danega nasprotni udeleženki, da sproži pravdo za ugotovitev zatrjevanega večjega solastninskega deleža na nepremičnini, ki je predmet delitve (čl.10 ZNP).

Pritožnica ni konkretizirala pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato se pritožbeno sodišče do tega ni moglo opredeliti, kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. v zvezi s čl. 366 Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP) pa pritožbeno sodišče ni zasledilo.

Ker tako pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.