Jedro

Z navajanjem, da trditve tožnice ne držijo, in dopolnjevanjem navedb, ki jih toženka ni podala pred sodiščem prve stopnje, pritožnica ne more uspeti. Prvič zato ne, ker se je do neprerekanih navedb tožnice opredelilo že sodišče prve stopnje, drugič zato ne, ker je dopolnjevanje trditvene podlage v pritožbenem postopku nedopustno, tretjič pa zato ne, ker je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča sta pravdni stranki, glede na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje, sklenili podjemno pogodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 352,52 EUR s pripadki (I. točka izreka) in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 479,86 EUR s pripadki.

2. V obrazložitvi je povzelo navedbe tožnice, da je toženka pri njej naročila produkt A.si za ceno 239,20 EUR z DDV. Produkt je naročila dne 18. 9. 2019 preko elektronskega sporočila. Plačilo je bilo dogovorjeno v dveh obrokih. Ob sklenitvi pogodbe je bila toženka seznanjena tudi s splošnimi pogoji o uporabi poslovnega imenika A.si in mobilne aplikacije A.si, kar da je objavljeno na spletni strani. Tožnica je nato toženki po elektronski poti poslala uporabniško ime in geslo za dostop do spletnega portala. Naročeni produkt je toženka uporabljala, ker pa zanj ni ničesar plačala, tožnica zahteva plačilo v tej pravdi.

3. Povzelo je tudi navedbo toženke, da tožbenemu zahtevku nasprotuje, ker zanj ni podlage.

4. Tekom postopka je sodišče ugotovilo, (1) da je sporne storitve tožnice za toženko naročila oseba z imenom B. B., ki se je podpisala kot pošiljateljica naročila in (2) da je ta oseba elektronsko sporočilo poslala z elektronskega naslova s toženko povezano družbe, (3) da toženka zahtevku in navedbam tožnice ni konkretizirano ugovarjala, (4) da se je v dokaz svojih navedb le sklicevala na dopis z dne 3. 10. 2018 (B1) in povzelo njegovo vsebino1. Presodilo je, (a) da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo v smislu 619. člena OZ in naslednjih, (b) da dokaz ne more nadomestiti manjkajočih trditev pravdne stranke in med drugim, (c) da je upoštevajoč dokaze, ki jih je predložila tožnica (predvsem elektronsko korespondenco v prilogi A2 in uporabo uporabniškega imena, dodeljenega toženki v prilogi A5), procesno dokazno breme prešlo na toženko, ki pa ni uspela dokazati, da produkta ni naročila. Zato je skladno z določilom člena 214. člena ZPP navedbe tožnice štelo za priznane. K temu je dodalo, da za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembno, ali je toženka že imela dostop do portala A.si še pred naročilom storitve pri tožnici.

**Pritožba toženke**

5. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Pritožbenega razloga ni citirala, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Na pritožbo tožnica ni odgovorila.

**K odločitvi o pritožbi** Pritožba ni utemeljena. Na pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_Odgovori na pritožbene navedbe_

8. Pritožnica navaja, da je v 1. točki obrazložitve sodbe zapisana nepravilna trditev, da je toženka potrdila naročilo. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je v tej točki sodišče prve stopnje kratko povzelo obsežne trditve tožnice.

9. Z navajanjem, da trditve tožnice ne držijo, in dopolnjevanjem navedb2, ki jih toženka ni podala pred sodiščem prve stopnje, pritožnica ne more uspeti. Prvič zato ne, ker se je do neprerekanih navedb tožnice opredelilo že sodišče prve stopnje, drugič zato ne, ker je dopolnjevanje trditvene podlage v pritožbenem postopku nedopustno (prvi odstavek 337. člena ZPP), tretjič pa zato ne, ker je pritožbeno sodišče, kot je zgoraj pojasnjeno, na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano.

10. Na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje pritožnica posega tudi s pritožbeno navedbo, da tožnica od toženke nikoli ni prejela naročilnice in da toženka tožnici nikoli ni poslala dopisa, citiranega v 8. točki obrazložitve3. 11. Tudi po presoji pritožbenega sodišča sta pravdni stranki, glede na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje, sklenili podjemno pogodbo. Zakaj je ta presoja materialno pravno zmotna, pa pritožnica ni pojasnila. Zato na to navedbo pritožbeno sodišče ne more konkretno odgovoriti.

_Zaključek_

12. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker toženka ni priglasila svojih pritožbenih stroškov, tožnica pa na neutemeljeno pritožbo ni odgovorila.

1 Iz tega dopisa izhaja, da do naročila ni prišlo, saj ima toženka že dostop do finančnih in poslovnih podatkov, poleg tega pa kontaktna oseba na strani toženke ni bila B. B., pač pa C. C. 2 Te navedbe so: da je tožnica zatrjevala, da bi v primeru, če toženka naroči poslovni imenik, lahko uporabljala objavljene kontakte določnih podjetij, ki so javno objavljeni, saj so objavljeni v omenjenem imeniku. Toženka je imela vprašanje glede uvoza kontaktov po dejavnostih, podatkov za Italijo in to je bil tudi pogoj, da bi naročila oddala, a teh podatkov pa toženka ni prejela, zaradi česar tudi ni oddala naročilnice, saj ne potrebuje podatkov iz poslovnega imenika, ki jih je možno dobiti preko omrežij individualno. Zato se za uporabo mobilne aplikacije ni odločila in ne drži, da sta stranki sklenili pogodbo. 3 Očitno ima pritožnica v mislih dopis z dne 3. 10. 2018 v prilogi B1.