Jedro

Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, da je izvršba, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I 2158/2017 na predlog upnika A. A. zoper dolžnika B., d. o. o., zaradi plačila 20.196,97 EUR, na predmete, ki so bili 12. 1. 2018 zarubljeni s strani izvršitelja A. C. na naslovu ..., in so navedeni v obvestilu o opravljenem rubežu ter v I. točki izreka te sodbe, nedopustna, ker so predmeti last tožnika.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo, zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ocenilo je, da ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje o obstoju vseh pogojev za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje naj bi v zvezi s prvim pogojem za izdajo zamudne sodbe ugotovilo le, kdaj naj bi bilo pisanje tožencu vročeno, ni pa ugotavljalo, ali je bilo to vročeno pravilno oziroma ali so izpolnjene predpostavke po 19. členu Uredbe št. 1393/2007,1 ki govori o primerih, ko je treba v drugo državo poslati pisanje, na podlagi katerega se začne postopek, pa se toženec ne spusti v postopek. Navedlo je, da sodišče druge stopnje zadeve ne more samo rešiti, saj bo treba opraviti poizvedbe v zvezi z vročanjem, kot jih predvideva prvi odstavek omenjene Uredbe, ter nato v zadevi ponovno odločati. Z vrnitvijo zadeve pred sodišče prve stopnje naj bi bila strankama zagotovljena pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, ob tem tudi ustavna pravica do izjave pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pritožbe, hkrati pa naj ne bi bila huje kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. Toženec je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil pritožbo. Navaja, da naj bi sodišče druge stopnje v izpodbijanjem sklepu obravnavalo le del pritožbe glede napačnega vročanja, molčalo pa naj bi glede bistvenega dela - pomanjkanja pristojnosti slovenskega sodišča in pomanjkanja pravnega interesa. Sodišče bi moralo tožbo zavreči, vročanje naj bi bilo brezpredmetno. Podane naj bi bile bistvene kršitve določb pravdnega postopka (zaradi nepristojnosti in pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstev glede nepristojnosti in pomanjkanja pravnega interesa), napačna uporaba materialnega prava ter zmotna ugotovitev dejanskega stanja (ker naj sodišče ne bi upoštevalo dokaza z zapisnikom o javni dražbi). Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi vsa dosedanja pravdna dejanja in tožbo zavrže, podredno pa sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču druge stopnje z navodilom, da to vsebinsko obrazloži svojo odločbo glede pritožbenih navedb o pomanjkanju pravnega interesa in ugovora pristojnosti ali pa o tem postavi Sodišču EU predlog za predhodno odločanje.

4. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Toženec je 26. 3. 2021 vložil še pojasnilo k pritožbi, v katerem zatrjuje, kako naj bi bilo njegovo pritožbo mogoče razumeti tudi v smislu določb 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče tega pojasnila ni upoštevalo, ker je prepozno.2

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sklep sodišča druge stopnje se sme na podlagi drugega odstavka 357.a člena ZPP izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

8. Namen pritožbe zoper razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča pomeni uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zakonodajalec je na ta način želel povečati število primerov, v katerih bo višje sodišče sámo meritorno odločilo, namesto da zadevo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V skladu z navedenim drugim odstavkom 357.a člena ZPP Vrhovno sodišče presoja le, ali je bila uporaba kasatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje v konkretnem primeru utemeljena; ali je drugostopenjsko sodišče odločbo sodišča prve stopnje razveljavilo, čeprav bi lahko glede na okoliščine konkretnega primera v okviru danih zakonskih pooblastil sámo dokončno odločilo o zadevi. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da pritožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjske sodbe, temveč se ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve in uveljavlja pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Pri presoji mora Vrhovno sodišče izhajati iz temelja, da kršitev, ki jo je ugotovilo sodišče druge stopnje, resnično obstaja, ne more pa ocenjevati, ali je stališče sodišča druge stopnje o kršitvi res pravilno.3

9. Iz toženčeve pritožbe izhaja, da pritožnik razveljavitvenega sklepa sodišča druge stopnje iz razlogov, ki utemeljujejo pritožbo po drugem odstavku 357.a člena ZPP (in upoštevaje zgoraj povzeta stališča), sploh ne izpodbija. V pritožbi namreč nasprotuje oceni sodišča druge stopnje o pomembnosti dejstva glede pravilnosti vročitve tožbe (in ne izpodbija njegove ocene, da kršitve glede neuporabe 19. člena Uredbe št. 1393/2007 ne more odpraviti sámo oziroma da v koliziji ustavnih pravic ni treba dati prednosti pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja) in uveljavlja več pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP. Ker s takimi pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje ne more uspeti, je Vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča druge stopnje potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).4

10. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).

11. Senat v sestavi, navedeni v uvodu tega sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Gre za Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah. 2 Po šestem odstavku 357.a člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 363. člena ZPP lahko stranke zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje vložijo pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa. Tožencu je bil razveljavitveni sklep sodišča prve stopnje vročen 27. 11. 2020, procesni roki v zadevah, v katerih so bili z Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 13. 11. 2020 (Ur. l. RS št. 165/20 in 2/21), začasno ustavljeni, pa so začeli ponovno teči s 1. 2. 2021. Toženec je pojasnilo k pritožbi vložil 25. 3. 2021, torej prepozno. 3 Primerjaj Galič, A., Zakon o pravdnem postopku (ZPP) z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom, 6. dopolnjena izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2017, stran 54, sklep VS RS Cp 41/2019 z dne 7. 5. 2019 in mnoge druge. 4 Primerjaj npr. sklepe VS RS Cp 25/2019 z dne 9. 5. 2019, Cp 44/2019 z dne 14. 11. 2019 in Cp 18/2020 z dne 29. 5. 2020.