Jedro

O zahtevi za plačilo zakupnine za denacionalizirano premoženje v smislu določbe 2. odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji ni mogoče odločati v upravnem postopku. Zahtevki na podlagi navedene določbe ZDen so premoženjski zahtevki, ki se uveljavljajo v rednem pravdnem postopku.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, oddelka v Celju, št. U 244/2000-12 z dne 18.9.2001. 2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30.6.2000. S to je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper točko 6. izreka odločbe Upravne enote C. z dne 2.12.1999, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnice in E.P. za plačilo zakupnine za zemljišča, podržavljena z določbo Komisije za arondacijo Sob C. z dne 20.8.1965, izdano na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 25/65). V obrazložitvi sodbe sodišče soglaša s toženo stranko in organom prve stopnje, da o zahtevi za plačilo zakupnine za podržavljena zemljišča za čas od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji (ZDen) do vrnitve zemljišč v naravi, ni mogoče odločati v upravnem postopku. Gre za premoženjski zahtevek, o katerem je pristojno odločati sodišče. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Meni, da je stališče sodišča in tožene stranke nepravilno. Upravni organ bi moral v postopku denacionalizacije z izvedencem kmetijske stroke ugotoviti višino zakupnine za podržavljeno zemljišče za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve zemljišč v last in posest. Izvedeniško mnenje bi moral upravni organ posredovati denacionalizacijskemu zavezancu. Če bi bil ta pripravljen plačati odškodnino, bi moral upravni organ zapisati poravnavo med tožnico in denacionalizacijskim zavezancem, v nasprotnem primeru pa bi moral odločiti o zahtevi za plačilo odškodnine. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali se o zahtevi za plačilo zakupnine za podržavljeno premoženje za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve tega premoženja v last in posest, odloča v upravnem postopku denacionalizacije. Kaj je predmet odločanja v upravnem postopku denacionalizacije določa 66. člen ZDen. Po tej določbi upravni organ v postopku denacionalizacije odloči o premoženju, ki se vrača, o obliki in obsegu premoženja, ki se vrača, o zavezancih za izročitev premoženja ter o rokih za izpolnitev odločbe. Glede na navedeno, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da o zahtevi za plačilo zakupnine za podržavljeno premoženje ni mogoče odločati v upravnem postopku. Gre za zahtevek iz 2. odstavka 72. člena ZDen. O pravni naravi tega zahtevka je v sodni praksi sprejeto stališče, da ne glede na zakonsko poimenovanje, ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu, ampak gre za odškodovanje tiste koristi, ki bi jo upravičenec do denacionalizacije lahko dosegel, če bi premoženje po uveljavitvi ZDen sam uporabljal. Zahtevki na podlagi navedene določbe ZDen so premoženjski zahtevki, ki se uveljavljajo v rednem pravdnem postopku.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 23. člena ZUS, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, kadar sodišče, tako kot v tem primeru, v upravnem sporu, odloča le o zakonitosti upravnega akta.

Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.