Jedro

Ker tožena stranka o zatrjevanih napakah ni obvestila tožeče stranke, tako kot ji nalagata določili prvega in drugega odstavka 596. člena OZ, je izgubila pravico do povračila škode in izgubljenega dobička, vsakokrat po 2.832,04 EUR, zato v pobot uveljavljena terjatev ne obstaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi dva sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani in sicer opr. št. VL 7360/2014 z dne 22. 1. 2014 za znesek 2.873,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od glavnice 2.832,04 EUR za čas od 22. 1. 2013 do plačila in od glavnice 41,01 EUR za čas od 15. 1. 2014 do plačila. V veljavi je vzdržalo tudi sklep opr. št. VL 45/486/2014 z dne 4. 4. 2014, za glavnico v znesku 2.897,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2014 do plačila, in ugotovilo, da v pobot uveljavljana terjatev v višini 2.832,00 EUR ne obstoji.

2. Odločitev sodišča v laični pritožbi in po odvetniku izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da je sodba nepravična, zato uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbenem postopku ponavlja, da je bila zaradi pravnih napak v zakup danih nepremičnin v celoti izključena iz njihove uporabe, zato je bila pogodba na podlagi drugega odstavka 599. člena Obligacijskega zakonika razdrta po samem zakonu. Tožeča stranka je toženi odgovorna za nastalo škodo in je sodišče pobotni ugovor, ki ga je tožena stranka postavila neutemeljeno, zavrnilo, ne da bi svojo odločitev utemeljilo. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je do zamud pri plačilu prišlo, ker ji je bila odvzeta pravica graditi in je morala porušiti vse zgrajene objekte, zaradi česar se je znašla v hudi finančni krizi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Če se ugotovi, da ima tretji kakšno pravico, ki popolnoma izključuje zakupnikovo pravico do rabe stvari, je zakupna pogodba razdrta po samem zakonu, in v tem primeru mora zakupodajalec zakupniku povrniti škodo (drugi odstavek 599. člena OZ). V tem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tretja oseba imela pravico, ki bi izključevala zakupnikovo pravico do rabe stvari, zato ni podlage za zaključek, kot ga želi pritožba, da je bila zakupna pogodba razdrta po samem zakonu.

5. Zakupnik je dolžan plačevati zakupnino v rokih, ki jih določa pogodba ali zakon (prvi odstavek 602. člena OZ). Ker tožena stranka zakupnine za leti 2012 in 2013 ni plačala, ji je tožena stranka zakupno pogodbo dne 31. 12. 2014 odpovedala, in sicer za nepremičnine: travniki, barjanski travniki in njive, ki so opredeljene v 2. členu zakupne pogodbe.

6. Tožena stranka tudi v pritožbenem postopku vztraja, da so zemljišča imela pravno napako, ker so si na njih različni kmetje lastili pravico do obdelave, ter da je na to obvestila uslužbenko tožeče stranke A. A. Ker zemljišč ni mogla obdelovati, je bila pogodba razvezana po samem zakonu, nastala pa ji je tudi škoda v obliki izgubljenega dobička v znesku 2.832,04 EUR. Toženi je zaslišan na naroku za glavno obravnavo izpovedal, da od tožeče stranke ni zahteval odstopa od pogodbe, niti njene spremembe, niti zmanjšanja kupnine, da po podpisu zakupne pogodbe v zvezi z napakami tožeče stranke ni klical in, da vsa zemljišča niso bila obremenjena s stvarnimi in pravnimi napakami. Iz izpovedbe priče A. A. sledi, da toženi tudi pred podpisom zakupne pogodbe predstavnici tožeče stranke ni povedal, da so nekatera zemljišča zaraščena oziroma da jih uporabljajo drugi kmetje. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor tožene stranke v delu, kjer uveljavlja stvarne in pravne napake zakupljenih zemljišč zaradi neizpolnitve notifikacijske dolžnosti, neutemeljen.

7. Ker tožena stranka o zatrjevanih napakah ni obvestila tožeče stranke, tako kot ji nalagata določili prvega in drugega odstavka 596. člena OZ, je izgubila pravico do povračila škode in izgubljenega dobička, vsakokrat po 2.832,04 EUR, zato v pobot uveljavljena terjatev ne obstaja, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in obrazložilo v tretjem odstavku na strani 18 obrazložitve izpodbijane sodbe.

8. Tožena stranka ni zaprosila za znižanje zakupnine, niti ni navajala, da je zaprosila za njen odlog, je za odločitev v tej zadevi nerelevantna pritožbena navedba, da zakupnine ni mogla plačevati, ker je znašla v hudi finančni krizi.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka, ki je v pritožbenem postopku propadla, nosi svoje stroške postopka sama (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).