Jedro

Dolžnik je v pripombah na cenitveno poročilo med drugim navedel tudi, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje pri ogledu nepremičnine, cenilec pa je v odgovoru na pripombe zgolj zatrdil, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen, pri tem pa dokazov za to ni predložil. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je tako potrebno zaključiti, ali je cenilec izkazal, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen na ogled ter ali je dolžnik te izkazane ugotovitve uspel izpodbiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da je tržna vrednost nepremičnine posamezni del št. 12 v stavbi št. 20 k.o. ... 30.200,00 EUR na dan 28. 6. 2017. 2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Opozarja, da je sodišče prve stopnje o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi ter tržni vrednosti nepremičnine odločilo hkrati. Zatrjuje, da pred pravnomočno odločitvijo o ugovoru sodišče tržne vrednosti nepremičnine ne bi smelo ugotavljati ter vsled temu očita procesno neveljavnost izpodbijanega sklepa. Izpostavlja, da sta mu navedena sklepa bila vročana istočasno, nato pa čez dva dni še trije sklepi ter očita, da mu je s tem bilo poseženo v 8 dnevni pritožbeni rok, saj na toliko število sodnih pisanj v roku 8 dni ni sposoben nihče odgovoriti. Ker postopki v zadevah I 459/2017, I 714/2017, I 649/2018 in I 692/2018 še niso pravnomočni zatrjuje, da so navedene izvršbe pristopljene nezakonito, pri tem pa je nepravilno naveden tudi znesek izterjevane denarne terjatve v zadevi I 459/2017. Vztraja pri pripombah na cenitev ter sodišču očita, da je njegove pripombe v izpodbijani sklep pomanjkljivo povzelo. Zatrjuje, da cenitveno poročilo z junija 2017 dejanske vrednosti nepremičnine ne odraža več. Izpostavlja, da je upnik v stečaju, stečajna upraviteljica pa se ni opredelila do nobenih dolžnikovih vlog niti do terjatve, ki je predmet te izvršbe, niti ni izkazala plačanega predujma za cenitev predmetne nepremičnine. Poudarja, da predujem v predmetni zadevi ni bil plačan, Očita, da je tržna cena stanovanja prenizko ugotovljena, saj je ugotovljena na podlagi podatkov iz leta 2017, cenitev pa ne obsega stanovanju pripadajoče kleti in skupnih prostorov bloka, saj cenilec ogleda stanovanja ni opravil. Opozarja, da mu kot lastniku stanovanja ni bila dana zakonska možnost, da bi pri ogledu sodeloval s svojimi pojasnili in dokazili, da je vabilo za ogled dne 25. 4. 2017 prejel šele dne 6. 5. 2017 po pošti priporočeno, vabila za ogled dne 27. 6. 2017 pa sploh ni prejel. Očita, da je cenilec pavšalno, brez vsakršnih dokazov trdil, da je bil dolžnik na ogled ustrezno in običajno vabljen. Zatrjuje dejstva, za katera meni, da preprečujejo izvršbo na nepremičnino (služnostna pravica dosmrtnega stanovanja). Očita, da predmetni postopek vodi nepristojna sodnica ter da je zadevo v vmesnem času vodila sodnica, ki pri Okrajnem sodišču v Celju sploh ni zaposlena. Ker je izpodbijani sklep izdala sodnica M. G., ki v predmetni zadevi ni izdala sklepa o izvršbi, pri tem pa je sodnica, ki je sklep o izvršbi izdala na tem sodišču še vedno zaposlena, zatrjuje obremenjenost odločitve s kršitvijo po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga ugoditev pritožbi ter zavrnitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravilno sicer pritožnik izpostavlja, da je sklep o izvršbi izdala druga sodnica kot izpodbijani sklep ter da je v vmesnem času na zadevi delala tudi sodnica, sicer zaposlena pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah, vendar ugotovljeno ne utemeljuje očitane absolutno bistvene kršitve po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je zadevo skladno s 158. členom Sodnega reda med postopkom mogoče zaradi daljše odsotnosti sodnika ali njegove preobremenjenosti dodeliti ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov. Pri tem pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je sklep o izvršbi izdala druga sodnica, ki je na tem sodišču še vedno zaposlena, da je zadevo dobila sodnica, ki na Okrajnem sodišču v Celju ni zaposlena ter dolžnikovo nezadovoljstvo s postopanjem sodnice, na zakonitost predodelitve ne vpliva, kakšnih drugih okoliščin, pa pritožba ne zatrjuje.

5. Pojasniti je, da je glede na podatke spisa sodišče prve stopnje pozvalo stečajno upraviteljico na prevzem postopka z dopisom z dne 3. 1. 2018, zato ne držijo pritožbene trditve, da je procesno nesposoben upnik nepravilno zastopan.

6. Sodišče druge stopnje je vpogledalo v pristopljene izvršilne zadeve in ugotovilo, da je dolžnik zoper vse sklepe, za katere zatrjuje, da so mu bili hkrati vročeni, vložil pravočasne pritožbe. Očitki, da je bilo dolžniku s hkratno vročitvijo več sklepov poseženo v pritožbeni rok, so vsled temu neutemeljeni. Pri tem tudi pritožbeno izpostavljeno postopanje sodišča prve stopnje, ki je sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine izdalo hkrati z izpodbijanem sklepom, sklep o pristopu pa pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vpliva, saj lahko skladno z določbo prvega odstavka 178. člena ZIZ sodišče prve stopnje vrednost nepremičnine ugotovi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, k že začeti izvršbi na nepremičnino pa pristopi vsak upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino (pomemben je torej čas izdaje sklepa o izvršbi in ne pravnomočnost sklepa o izvršbi; drugi odstavek 171. člena ZIZ). Pritrditi je sicer pritožniku, da je znesek terjatve pri pristopljeni zadevi I 459/2017 naveden v glavi izpodbijanega sklepa nepravilno, vendar ker lahko sodišče prve stopnje očitne pisne pomote kadarkoli popravi (prvi odstavek 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ), izpostavljeno na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vpliva.

7. Ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine je eno izmed izvršilnih dejanj, ki jih opravi sodišče tekom izvršbe na nepremičnino (167. člen ZIZ). Način ugotovitve vrednosti nepremičnine določa 178. člen ZIZ. Vrednost nepremičnine sodišče ugotovi na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Vrednost nepremičnine sodišče ugotovi s sklepom (prvi odstavek 179. člena ZIZ). Postopek cenitve v ZIZ ni natančno opredeljen, zato se za ta postopek smiselno uporabljajo določbe ZPP (15. člen ZIZ), ki se nanašajo na izvedence.

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa, kot tudi podatkov spisa (vpogled v l. št. 156 spisa) izhaja, da je upnik A. d.o.o. plačal predujem za stroške cenilca dne 4. 1. 2017, zato so pritožbene trditve, da le ta ni bil plačan neutemeljene. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi cenitve z dne 28. 6. 2017 v tem izvršilnem postopku določenega sodnega cenilca, ki je bila opravljena brez notranjega ogleda, ki jo je ocenilo kot strokovno izdelano in ustrezno obrazloženo, pri tem pa zaključilo, da so pripombe dolžnika v zvezi z neomogočanjem sodelovanja dolžnika pri ogledu nepremičnine ter nevročitvijo vabila na ogled preveč pavšalne in neobrazložene, saj je cenilec v odgovoru na njih pojasnil, da je bil dolžnik ustrezno in običajno vabljen.

9. Ker niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti iz podatkov spisa ne izhajajo dokazila, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil dolžnik ustrezno in običajno vabljen na ogled (vročilnic o vročitvi vabil na ogled dolžniku v spisu ni), je sodišče prve stopnje nepravilno zaključilo, da so dolžnikove trditve o neprejemu vabil na ogled pavšalne, saj bolj konkretnih trditev dolžnik glede negativnega dejstva ne more podati. Vsled navedenemu je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal utemeljenih pripomb na cenilčevo poročilo, najmanj preuranjen.

10. Po določbi 50. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja mora izvršitelj v primerih, ko je dolžan pred opravo posameznih izvršilnih dejanj o tem obvestiti upnika, dolžnika oziroma kakšno tretjo osebo, če ni določeno drugače, tej osebi takšno obvestilo poslati priporočeno po pošti ali pa ji ga sam neposredno vročiti po določbah zakona o pravdnem postopku o navadnem vročanju z uporabo obrazca IVRO št. 1 in IVRO št. 2. Po vpogledu v spis sodišče druge stopnje ugotavlja, da je vabilo za ogled dne 25. 4. 2017 datirano z dnem 18. 4. 2017, vabilo za ogled z dne 27. 6. 2017 pa z dnem 18. 6. 2017. Dolžnik je v pripombah na cenitveno poročilo (l. št. 275 in l. št. 366 spisa) med drugim navedel tudi, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje pri ogledu nepremičnine, cenilec pa je v odgovoru na pripombe zgolj zatrdil, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen, pri tem pa dokazov za to ni predložil. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je tako potrebno zaključiti, ali je cenilec izkazal, da je bil dolžnik pravilno in ustrezno vabljen na ogled ter ali je dolžnik te izkazane ugotovitve uspel izpodbiti.

11. Vsled navedenemu je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) v katerem naj upošteva, da je dokazno breme za pravilnost vabljenja dolžnika na ogled na cenilcu.