Jedro

Na podlagi garancijskega lista jamči proizvajalec za brezhibno delovanje proizvoda v garancijskem roku z obveznostjo, da bo v primernem roku odpravil napake na proizvodih in kvare, nastale pri normalni uporabi v času garancijskega roka. Kupec pa ima pravico zahtevati zamenjavo kupljenega proizvoda samo tedaj, če gre za resnejšo in težjo popravljivo napako, ki onemogoča redno rabo, tako pravico pa mora uveljavljati ob oddaji proizvoda v popravilo. Po določilu 501. in 502. člena ZOR lahko kupec zahteva od prodajalca kot tudi od proizvajalca zamenjavo tehničnega blaga, kadar kupljena stvar ne deluje brezhibno oziroma pravilno, napaka pa ni bila popravljena v primernem roku (oziroma v 45 dneh po garancijskem listu). Ker tožnik v tem primeru po ugotovitvah nižjih sodišč sploh ni dokazal, da bi bile sporne okvare posledica napake proizvoda oziroma njegove kakovosti (pač pa konstrukcijskim značilnostim traktorja neustrezne uporabe), tožnikov glavni tožbeni zahtevek (za zamenjavo traktorja ali za plačilo njegove vrednosti) tudi po presoji revizijskega sodišča ni bil utemeljen. Namreč materialnopravne predpostavke za tak zahtevek niso bile podane (po določbah 501. in naslednjih členov ZOR oziroma po garancijskem listu). Neutemeljenost tega zahtevka pa potrjuje tudi nadaljnja ugotovitev nižjih sodišč, da celo zatrjevane napake spornega traktorja niso take, ki bi onemogočale njegovo redno uporabo, ker tožnik uporablja traktor nemoteno že več kot 8 let (ker ga sedaj očitno uporablja v skladu z njegovimi konstrukcijskimi značilnostmi in ker traktor sedaj tudi pozna).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, da sta mu toženki dolžni zamenjati traktor znamke D.-T. TX 48 ter mu dobaviti nov traktor enake znamke, tipa in moči oziroma mu plačati 2,000.000,00 SIT (za traktor oziroma namesto traktorja z zamudnimi obrestmi od 9.1.1996 dalje). Tožnikov zahtevek je zavrnilo, ker je ugotovilo, da je 14.9.1987 prevzel traktor po zadnjem popravilu brez pripomb in ga od tedaj redno uporabljal, pravica do vrnitve kupnine pa mu je ugasnila.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in prvostopno sodbo potrdilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, s katero je uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da naj se sodbi nižjih sodišč spremenita ali razveljavita. V reviziji izvaja, da se sodišči nižjih stopenj sicer pravilno sklicujeta na določilo 501. člena ZOR, da pa sta ga napačno uporabili. Ko so na servisu popravljali njegov traktor neuspešno več kot 45 dni, je terjal zamenjavo v skladu z določilom 501. člena ZOR in 5. točke garancijskega lista. Sodišče druge stopnje se je postavilo na stališče, da ne gre za stvarno napako na spornem traktorju in da zato ne more zahtevati odprave napake na podlagi garancije. Kar zadeva dolžino uporabe traktorja, ni kriv, da je trajal spor na sodišču kar 8 let. Očitno je sodišče druge stopnje izhajalo iz konstrukcijskih lastnosti traktorja. Toda, ko je toženka traktor prodajala, ni navedla njegovih lastnosti in uporabnosti. Zato ni tožnik vedel ob nakupu za lastnosti traktorja. Ker je bil traktor močnejši, je mislil, da bo primeren za njegovo hribovito kmetijo in da ima traktor lastnosti, ki se normalno pričakujejo. To pa je tudi v skladu z določilom 479. člena ZOR.

Na revizijo toženi stranki nista odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o vročeni reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Zahtevek na zamenjavo dne 12.3.1987 kupljenega traktorja znamke T. z novim ali pa plačila njegove vrednosti v višini 2,000.000,00 SIT, je tožnik oprl na odgovornost toženk na podlagi garancijskega lista; podrejen zahtevek na plačilo revalorizirane vrednosti kupnine prav tako v višini 2,000.000,00 SIT pa je tožnik oprl na določbe zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ker da mu ta terjatev gre, ker se šteje kupna pogodba med njim in toženkama za razdrto. Sodišči nižjih stopenj sta oba tožnikova zahtevka zavrnili, ker sta zaključili, da nima pravice do zamenjave kupljenega traktorja ali do plačila njegove vrednosti in ne do povrnitve revalorizirane vrednosti plačane kupnine. Med postopkom sta ugotovili, da je sicer po nakupu 12.3.1987 reklamiral določene napake, predvsem na zavorah, na hidravlični cevi in osnem traku, da pa je po zadnji reklamaciji 8.7.1987, ko se je pred tem konec junija s traktorjem prevrnil in se je zato pojavilo vprašanje ali more še uveljavljati reklamacijo, dne 14.9.1987 traktor po odpravi reklamiranih pomanjkljivosti brez pripomb odpeljal. Sicer je zatem še enkrat zgolj telefonično reklamiral delovanje zavor pri delavcu pooblaščenega servisa, vendar pa traktorja ni pripeljal na popravilo in tudi pismeno napak ni reklamiral ter je traktor uporabljal naprej tako kot na dan zaslišanja na sodišču 9.1.1996. Po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj tožnik ni dokazal, da je traktor manj vreden ali da ima kakšne napake ter bi ga moral uporabljati v skladu s konstrukcijskimi posebnostmi traktorja. Tudi ni dokazal, da domnevne težave v zvezi z zavornim sistemom niso posledica njegove neizkušenosti ali neznanja oziroma obdelovanja kmetije na hribovitem terenu (za kar konstrukcijsko ni bil ustrezen). Izvedba oziroma konstrukcija zavor pri spornem tipu traktorja je primerna za njegovo normalno uporabo to je po rahlo hribovitih terenih in ne za uporabo v ekstremnih pogojih (kot so gozdni tereni in velike strmine), torej ne za razmere, v katerih je tožnik uporabljal traktor kot lastnik hribovite kmetije. Ob takšni uporabi pride pri traktorju do hitrejše obrabe in okvare zavor, kar pa ne predstavlja stvarne napake konkretnega traktorja, saj gre tudi pri tem traktorju za takšno zavorno konstrukcijo kot jo imajo tudi drugi traktorji istega tipa in istega proizvajalca. Sporne okvare so bile posledica uporabe traktorja, ki ni bila prilagojena njegovim tehničnim karakteristikam.

Na podlagi garancijskega lista jamči proizvajalec za brezhibno delovanje proizvoda v garancijskem roku z obveznostjo, da bo v primernem roku odpravil napake na proizvodih in kvare, nastale pri normalni uporabi v času garancijskega roka. Kupec pa ima pravico zahtevati zamenjavo kupljenega proizvoda samo tedaj, če gre za resnejšo in težjo popravljivo napako, ki onemogoča redno rabo, tako pravico pa mora uveljavljati ob oddaji proizvoda v popravilo. Po določilu 501. in 502. člena ZOR lahko kupec zahteva od prodajalca kot tudi od proizvajalca zamenjavo tehničnega blaga, kadar kupljena stvar ne deluje brezhibno oziroma pravilno, napaka pa ni bila popravljena v primernem roku (oziroma v 45 dneh po garancijskem listu). Ker tožnik v tem primeru po ugotovitvah nižjih sodišč sploh ni dokazal, da bi bile sporne okvare posledica napake proizvoda oziroma njegove kakovosti (pač pa konstrukcijskim značilnostim traktorja neustrezne uporabe), tožnikov glavni tožbeni zahtevek (za zamenjavo traktorja ali za plačilo njegove vrednosti) tudi po presoji revizijskega sodišča ni bil utemeljen. Namreč materialnopravne predpostavke za tak zahtevek niso bile podane (po določbah 501. in naslednjih členov ZOR oziroma po garancijskem listu). Neutemeljenost tega zahtevka pa potrjuje tudi nadaljnja ugotovitev nižjih sodišč, da celo zatrjevane napake spornega traktorja niso take, ki bi onemogočale njegovo redno uporabo, ker tožnik uporablja traktor nemoteno že več kot 8 let (ker ga sedaj očitno uporablja v skladu z njegovimi konstrukcijskimi značilnostmi in ker traktor sedaj tudi pozna). Pritrditi pa je tudi odločitvi sodišč druge in prve stropnje, da ni utemeljen niti podrejen tožbeni zahtevek (na vrnitev revalorizirane kupnine). Čim ni bilo ugotovljeno, da bi traktor ne imel predpisanih ali deklariranih kakovostnih značilnosti oziroma je bilo ugotovljeno nasprotno, da uveljavljanih ali takih napak, ki bi onemogočale njegovo redno uporabo ni imel, niso bili podani razlogi za razdrtje kupne pogodbe in v posledici tega za vrnitev kupnine (po določbah 488. in naslednjih členov ZOR). Zato po pravilnih zaključkih sodišč druge in prve stopnje ni bil utemeljen niti podrejen tožnikov tožbeni zahtevek. V zvezi z revizijskimi izvajanji, češ da ob nakupu traktorja ni vedel za njegove lastnosti, ker da ga prodajalec nanje ni opozoril, je opozoriti, da so to dejanske trditve, ki jih v reviziji ne more uveljavljati (so pa tudi v nasprotju s podatki spisa, iz katerih izhaja, da je tožnik sam izpovedal, da so mu nakup takega traktorja odsvetovali a tedaj pač na trgu ni bilo drugih tipov traktorja - listovna št. 106).

Ker revizijsko sodišče ni ugotovilo v reviziji uveljavljanih kršitev, niti ne uradno upoštevnih (v smislu določila 386. člena ZPP), je moralo tožnikovo revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).