Jedro

Vzrok za postavitev upravitelja zapustnikovemu premoženju, poslovnemu deležu v družbi, je nestrinjanje med sodediči glede izvrševanja upravičenj zapustnika, ki so navedena v 505. členu ZGD-1. Iz namena instituta upravitelja zapuščine izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala interese vseh dedičev. Namen instituta namreč je, da naj to nalogo opravlja oseba, ki uživa zaupanje vseh dedičev, ki je nepristranska, vredna zaupanja in ki bo sposobna nepristransko zastopati interese vseh dedičev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se do pravnomočnosti sklepa o dedovanju za upravitelja dela zapuščine, družbe A. d. o. o., določi B. B., ki je dolžan opraviti popis osnovnih sredstev, terjatev in obveznosti družbe, pregledati in nadzorovati poslovanje direktorice družbe ter opravljati vse druge naloge v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki so potrebne za zakonito poslovanje, tako da se ohrani vrednost družbe.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje dedinja C. B. Predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da sodišče ne loči med pravicami edinega družbenika ter pravicami zastopnika družbe. Razlogi sklepa so na več mestih v nasprotju sami s seboj in tudi z listinami v spisu. Nič ne kaže na to, da bi bila vrednost dela zapuščine konkretno ali abstraktno ogrožena. Ni izkazano, da se dedinje o upravljanju tega dela zapuščine ne bi mogle dogovoriti. Zato je sklep preuranjen, stroški postavitve upravitelja pa so nepotrebni in v škodo dedičem.

Predlagani upravitelj ni seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi, njegova postavitev za družbo predstavlja škodno nevarnost, s tem pa ogroža vrednost zapuščine in je zato v nasprotju z namenom postavitve upravitelja. Ta je ob zaslišanju potrdil dvome in očitke dedinje, da pri upravljanju poslovnega deleža ne bo nepristranski, saj se razume kot izvrševalca interesov sodedinj.

Družba ima že dva zastopnika, ki jo zastopata samostojno in brez omejitev - pritožnico in dedinjo D. D. Slednja ima enaka pooblastila v zvezi z zastopanjem kot pritožnica z izjemo peščice pravnih poslov, za katere bi v skladu z določbami ZGD-1 potrebovala njeno posebno pooblastilo. Sodišče se je sklicevalo na prakso, kjer je bil upravitelj postavljen samostojnemu podjetniku, v obravnavani zadevi pa gre za družbo z omejeno odgovornostjo, ki je pravna oseba s poslovodjo in prokuristko, ki s podjetjem upravljata. Upravitelj bi z imenovanjem stopil v položaj zapustnika kot edinega družbenika družbe; iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da mu je sodišče poverilo naloge vodenja družbe, ki so domeni poslovodstva. Zapustnik kot družbenik ni imel pravice opraviti popis osnovnih sredstev, terjatev in obveznosti družbe in tudi ne voditi poslovanje družbe. To nalogo ima poslovodstvo, v nekaj manjši meri pa tudi prokuristka. V tem delu je sklep nezakonit, saj upravitelju podeljuje pristojnosti in zadolžitve, ki jih edini družbenika niti ne more izvršiti. Pristojnosti družbenika so omejene s 505. členom ZGD-1, med temi pa ni vplivanja na tekoče posle družbe ali sklepanje pravnih poslov.

Ne drži navedba sodišča, da bi sodedinji šele z imenovanjem upravitelja prišli v enak položaj, saj imata že sedaj neomejen dostop do vseh finančnih in drugih podatkov o poslovanju družbe in lahko učinkovito nadzirata poslovanje družbe ter poslovodstva in se seznanjata z vsemi informacijami o poslovanju družbe.

Preuranjeno je govoriti, da se sodedinje ne morejo dogovoriti o upravljanju poslovnega deleža, saj še ni bilo nobenega predloga v to smer. Sodišče je nezmožnost dogovora ugotovilo na podlagi posplošene ocene, da so odnosi med dedinjama slabi. Ob tem meša nezmožnost dedinj, da dosežejo dedni dogovor o delitvi zapuščine in dogovore o upravljanju zapuščine.

Posplošena razglabljanja, da se zdijo izplačila potnih stroškov škodljiva, ker ima glavni partner družbe sedež na isti lokaciji kot družba, ne predstavljajo zadostne podlage za poseg v pravni položaj in pravice pritožnice, saj ima družba tudi druge poslovne partnerje. Poslovodja ima pravico do izplačila potnih stroškov, če je poti opravila. Pogodba o opravljanju storitev z E. B. je bila sklenjena še v času zapustnikovega življenja in z njegovim vedenjem in soglasjem. Namigovanje, da je šlo za fiktivno pogodbo, je špekulativno, nekonkretizirano in ni dokazno podprto. Sodedinji nista ponudili nobenega dokaza, ki bi vzbujal dvom v to, da je E. B. korektno opravila delo.

Sklep je nezakonit tudi, kar se tiče izbora upravitelja. B. B. ne more pravično zastopati vseh interesov dedinj zaradi kolizije interesov. Njegovo zaslišanje je pokazalo, da ne ve ničesar o tem, kakšne naloge in pristojnosti bi moral izvrševati kot upravitelj. Izpovedal je, da se spozna na proizvodnjo, ne pa na poslovni del. Njegov interes za prevzem podjetja kaže, da se bo pri svojem delu ves čas soočal s konfliktom interesov in da bo pristranski, saj svojo nalogo razume kot nadzor in celo omejevanje dela dedinje po navodilih sodedinj, kar je potrdil ob zaslišanju. Določbe ZGD-1 in Zakona o dedovanju (ZD) zasledujejo cilj preprečevanja situacij, kjer bi lahko prišlo do pristranskosti in konflikta interesov, za kar zadošča že sam obstoj okoliščin, ki zbujajo utemeljen dvom v sposobnost upravitelja, da bo lahko zakonito opravljal svoje naloge.

3. Dedinji D. D. in F. D. v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po pokojnem G. D., ki je bil med drugim 100 % lastnik poslovnega deleža v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo A., d. o. o., teče zapuščinski postopek. Zapustnikova vdova in hči sta predlagali postavitev upravitelja družbi A., d. o. o., ker si je sodedinja (druga zapustnikova hči), ki je direktorica oz. poslovodja družbe za obdobje od januarja 2022 do januarja 2023 nakazala 9.504,28 EUR iz naslova obračuna kilometrine, do česar po mnenju sodedinj ni upravičena. Poleg tega je svoji hčerki nakazovala visoke zneske - od januarja 2022 do 4. 4. 2023 skupaj 25.485,50 EUR, a hči za A., d. o. o., po navedbah sodedinj ni opravila nobenih del. Pritožnica pa je predlagala, da bi se najemnina, ki jo podjetje plačuje zapustniku za najem prostorov, znižala na 2.000 EUR, s čimer se sodedinji ne strinjata. Dedinji D. D. in F. D. sta navedli, da soglasja med dedinjami o upravljanju "podjetja zapustnika" ni, dedinja C. B. pa podjetju povzroča škodo.

6. Pritožnica se s predlogom za postavitev upravitelja delu zapuščine ni strinjala, menila je, da zapuščina ni ogrožena, da podjetju ne nastaja škoda, da nezmožnost skupnega upravljanja ni izkazana; B. B., ki je njen bivši soprog, pa ni primeren za upravitelja zapuščine zaradi konflikta interesov.

7. Pritožbeni očitek, da so razlogi izpodbijanega sklepa na več mestih v nasprotju sami s seboj, ni utemeljen, saj so razlogi sklepa jasni, razumljivi in brez nasprotij, zaradi česar kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni podana. Očitek, da so razlogi sklepa v nasprotju z listinami v spisu, s čimer pritožnica uveljavlja kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, je posplošen, zaradi česar ga višje sodišče niti ne more preizkusiti. Kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je storjena takrat, ko sodišče v razlogih odločbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo v resnici ima, pri čemer mora pritožnik v pritožbi konkretno navesti, med katerim odločilnim dejstvom in katero listino je podano nasprotje, česar pa pritožnica ni naredila.

8. Podlago za izpodbijano odločitev predstavljajo določbe 145. člena ZD. Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno (1. odstavek 145. člena ZD). Če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (2. odstavek 145. člena ZD). Upravitelja lahko postavijo sodediči sami s soglasnim sklepom ali pa ga postavi sodišče na zahtevo vsakega sodediča, _če se sodediči ne morejo sporazumeti o upravi ali glede osebe upravitelja_. Upravitelj dediščine je lahko posamezni sodedič, več sodedičev ali tretja oseba.

9. Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava najprej opozarja, da spada v zapuščino poslovni delež družbe A., d. o. o. in ne družba, ki je samostojna pravna oseba (4. člen ZGD-1)1 ter ni predmet dedovanja.

10. V skladu s 523. členom ZGD-1 se za družbo z enim družbenikom uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če zakon ne določa drugače. ZGD-1 v 526. členu določa, da ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1, torej o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov, vračanju naknadnih vplačil, delitvi in prenehanju poslovnih deležev, postavitvi in odpoklicu poslovodij, ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij, postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca, uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju, zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem ter drugih zadevah, za katere tako določa ZGD-1 ali družbena pogodba.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da upravitelja ni mogoče imenovati, ker ima družba že dva zastopnika, in sicer pritožnico kot poslovodjo in sodedinjo D. D. kot prokuristko, saj ima vsak izmed organov družbe svoje zakonsko določene pristojnosti in naloge, pri čemer se pristojnosti poslovodje (515. člen ZGD-1) od pristojnosti družbenika (505. člen ZGD-1) razlikujejo. Ustanovitelj enoosebne družbe je tako tisti, ki je hkrati edini družbenik v družbi in imetnik edinega poslovnega deleža v družbi ter ima pooblastila, na podlagi katerih je upravičen odločati o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1. To pomeni, da je vzrok za postavitev upravitelja zapustnikovemu premoženju, poslovnemu deležu v družbi, nestrinjanje med sodediči glede izvrševanja upravičenj zapustnika, ki so navedena v 505. členu ZGD-1. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da otežena komunikacija med sodedinjami in nezmožnost skleniti dedni dogovor ne zadoščata za postavitev upravitelja. Sodišče prve stopnje je sicer obrazložilo, da spor obstoji glede utemeljenosti izplačil poslovodji iz naslova kilometrine ter izplačil E. B. in glede znižanja najemnine, ki jo družba nakazuje zapustniku, vendar pa se mora sodišče pri odločanju o utemeljenosti predloga za postavitev upravitelja opredeliti tudi do tega, ali gre za vprašanja, o katerih so na podlagi določila 505. člena ZGD-1 upravičeni in pristojni odločati sodediči kot imetniki poslovnega deleža, na kar pritožnica tehtno opozarja.

12. Le če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je med sodediči podano nestrinjanje o vprašanjih, o katerih je (bil) na podlagi 505. člena ZGD-1 upravičen odločati zapustnik oz. posledično njegovi dediči, bo predlogu za postavitev upravitelja dela zapuščine ugodilo. Pri tem bo moralo upoštevati, da v zapuščino spada poslovni delež, pa tudi, da iz namena instituta upravitelja zapuščine izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala interese vseh dedičev. Namen instituta namreč je, da naj to nalogo opravlja oseba, ki uživa zaupanje vseh dedičev2, ki je nepristranska, vredna zaupanja in ki bo sposobna nepristransko zastopati interese vseh dedičev. Okoliščina, da bi bil za upravitelja postavljen bivši zakonec pritožnice - poslovodje družbe A., d. o. o., in oče E. B. ki ima celo interes za prevzem podjetja, pa vzbuja dvom o tem, ali bo lahko svoje delo kot upravitelj poslovnega deleža opravljal nepristransko.

13. Ker je pritožba utemeljena, ji je višje sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče najprej ugotovi, ali so podani zakonski razlogi za postavitev upravitelja poslovnemu deležu. Če bo ugotovilo, da so podani, naj za upravitelja določi osebo, ki ji bodo lahko zaupali vsi dediči. Pri določitvi nalog upravitelja pa mora sodišče prve stopnje ostati v okviru določb ZD3 in tudi določb (505. člena) ZGD-1. 14. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 ZGD-1 v 4. členu določa, da so vse gospodarske družbe pravne osebe. Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene. 2 VSL sklep I Cp 1812/2022. 3 Upravitelj dediščine upravlja dediščino za vse dediče. Stori lahko vse, kar spada v redno upravo skupnega premoženja sodedičev (glej: K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Uradni list RS, 2009, stran 222). Enako: Kreć-Pavić, Komentar zakona o nasleđivanju sa sudskom praksom, Narodne novine, Zagreb 1964, stran 515.