Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil vlogo za BPP za vložitev pritožbe zoper odločbo z dne 14. 8. 2014, s katero je bilo odločeno o njegovi vlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora. Da gre v tem primeru za odločanje v upravni in ne v sodni zadevi, izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZIKS-1, ki določa, da se odločbe iz 82. člena izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 25. 8. 2014 za pravno svetovanje in zastopanje v postopku prekinitve prestajanja zaporne kazni. Iz obrazložitve izhaja, da ta postopek glede na 82. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) ni sodni, ampak upravni postopek, zanj pa po zakonu ni mogoče dodeliti BPP.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da pristojni organ toženke sistematično in neargumentirano zavrača njegove prošnje za BPP. Konkretni postopek je že v temelju ustavno sporen, saj mu krati pravico do enake obravnave. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep (pravilno: odločbo) odpravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu med drugim šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Iz navedenega izhaja, da se BPP po tem zakonu dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem pravic oziroma pravnih koristi v upravnem postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil vlogo za BPP za vložitev pritožbe zoper odločbo z dne 14. 8. 2014, s katero je bilo odločeno o njegovi vlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora. S tem v zvezi je pravilno stališče upravnega organa, da gre za postopek iz 82. člena ZIKS-1, po katerem se prekinitev prestajanja kazni dovoli pod tam navedenimi razlogi (prvi odstavek), zoper odločbo pa je dovoljena pritožba (tretji odstavek). Da gre v tem primeru za odločanje v upravni in ne v sodni zadevi, izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZIKS-1, ki določa, da se odločbe iz 82. člena izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP.

Povedano pomeni, da omenjena pritožba ne pomeni uresničevanja pravice do sodnega varstva, ampak do pravnega sredstva v upravnem postopku. Zato v ZBPP ni podlage za drugačno odločitev, kot jo je sprejel upravni organ, zanjo pa navedel pravilne razloge.

Glede na navedeno in ker tožnik ne konkretizira, v čem naj bi bila kršena njegova pravica do enake obravnave iz 14. člena Ustave RS (URS), je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

V zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks v tej zadevi sodišče pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plačuje.