Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba in sklep II Cp 982/2023

ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CP.982.2023 Civilni oddelek

sklenitev notarskega zapisa sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju nepreklicnost dedne izjave nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini ugotovitev ničnosti notarskega zapisa
Višje sodišče v Ljubljani
16. november 2023

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice, ki je izpodbijala veljavnost notarskega zapisa sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Tožnica je trdila, da sporazuma ni razumela in da ga ni podpisala, kar pa sodišče ni sprejelo, saj je ugotovilo, da je bil sporazum sklenjen v skladu z zakonskimi zahtevami in da so bile vse stranke prisotne ter se strinjale s podpisom. Sodišče je zavrnilo tudi predlog za izvedbo grafološkega dokazovanja, saj je menilo, da so bili dokazi dovolj prepričljivi.
  • Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju in njegova veljavnost.Ali je tožnica pravilno podpisala sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju in ali je bil ta sporazum sklenjen v skladu z zakonskimi zahtevami?
  • Dokazna ocena in obveznost sodišča za izvedbo dokazov.Ali je sodišče pravilno zavrnilo predlog za izvedbo dokaza z izvedencem grafološke stroke in ali je sodišče dolžno izvesti vse predlagane dokaze?
  • Utemeljenost pritožbe in pravica do izjave.Ali je pritožba tožnice utemeljena in ali je bila njena pravica do izjave kršena?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, ki je javna listina (3. člen ZN) in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica nasprotnega ni dokazala (četrti odstavek 224. člena ZPP). Iz spornega notarskega zapisa izhaja, da so se tožnica in njena starša (stranke) zglasili pri notarki B. B., pri čemer so bile njihove identitete ugotovljene iz njihovih osebnih izkaznic, da sta bili pri branju in podpisovanju prisotni zapisni priči C. C. in D. D., da so stranke v navzočnosti zapisnih prič dogovorile in sklenile sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, da je tožnica podpisala sporazum potem, ko jo je notarka opozorila na nepreklicnost dedne odpovedi, da so stranke odobrile in podpisale ta notarski zapis potem, ko jih je notarka opozorila na pravne posledice sklenjenega sporazuma v smislu določb ZN in jim v prisotnosti zapisnih prič prebrala ta notarski zapis, da je vsaka stranka prejela po en odpravek tega notarskega zapisa in da so na notarskem zapisu (po tem vrstnem redu) poleg njihovih imen tudi podpisi tožnice, staršev, zapisnih prič in notarke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 868,63 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zavrglo tožbo v delu primarnega tožbenega zahtevka za razveljavitev notarskega zapisa sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 1. 3. 2007 (I. točka). Zavrnilo je podrejeni zahtevek za ugotovitev ničnosti tega notarskega zapisa, poleg tega pa tudi zahtevek za ugotovitev, da je tožnica zakonita dedinja prvega dednega reda po pokojni A. A. (II. in III. točka). Tožnici je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženca v znesku 933,30 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep prvega sodišča se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. V pritožbi se "opira" predvsem na podrejeni zahtevek. Dokazni postopek je bil preskromen. V zvezi s podpisom tožnice na notarskem zapisu sta zaslišani priči bolj na splošno izpovedali, nobena pa se tožnice ni spomnila. Njunima izpovedbama je sodišče dalo preveliko težo. Vztraja pri izvedbi dokaza z izvedencem grafološke stroke, ki bo vedel izpovedati, ali je podpis na notarskem zapisu tožničin. S tem bi bilo zadoščeno materialni resnici, sedaj pa obstaja negotovost, ali je podpis tožničin ali ne. Sodišče ugotavlja ničnost po uradni dolžnosti in ne sme dovoliti pravnih učinkov ničnih pravnih poslov. Temu bi se sodišče lahko izognilo s tem, da bi izvedenec ugotovil, ali gre za tožničin podpis ali ne.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zvezi z notarskim zapisom sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju SV-149/07 z dne 1. 3. 2007 je tožnica podala nasprotujoče si trditve. S primarnim tožbenim zahtevkom je zahtevala razveljavitev tega notarskega zapisa. Kot bistveno je trdila, da je ta notarski zapis sklenila v zmoti, ker ni razumela njegove vsebine in ni bila seznanjena s tem, da se s podpisom tega sporazuma odreka pravici do dedovanja po starših, podpis sporazuma pa ji je bil predstavljen kot zapisnik o potrditvi prejema določenega denarnega zneska s strani staršev in ne kot odpoved neuvedenemu dedovanju. Ta notarski zapis naj bi bil torej neveljaven zaradi napake njene volje. S podrejenim tožbenim zahtevkom pa je tožnica zahtevala ugotovitev ničnosti navedenega notarskega zapisa, ker je neobstoječ, saj ga sploh ni sklenila, ker ni podpisala notarske listine.

6. Že vrstni red uveljavljanja zahtevkov ni smiseln in kaže tožničine trditve, da ni podpisala notarskega zapisa, kot neprepričljive. Ker je trdila, da tega pravnega posla ni sklenila, bi bilo logično, da s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavlja ugotovitev ničnosti (neobstoječega) pravnega posla in s podrejenim tožbenim zahtevkom njegovo razveljavitev, ne pa obratno. Že iz tožničinih trditev je tako mogoče sklepati, da je sporni notarski zapis podpisala oziroma sklenila. Če tožnica res ne bi sklenila tega pravnega posla, ne bi imela nobenega razloga, da uveljavlja tudi tožbeni zahtevek za njegovo razveljavitev.

7. Načeloma obstaja dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, vendar pa te dolžnosti ni, če so za zavrnitev izvedbe dokaza utemeljeni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati dokazov v nedogled. Dopustna je zavrnitev dokaznega predloga, če izvedeni dokazi z visoko stopnjo prepričanja (ta v obravnavani zadevi praktično meji že na gotovost) potrjujejo odločilno dejstvo, na podlagi katerega sodišče gradi svojo dokazno oceno (prim. II Ips 594/99).

8. Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, ki je javna listina (3. člen Zakona o notariatu) in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica nasprotnega ni dokazala (četrti odstavek 224. člena ZPP). Iz spornega notarskega zapisa izhaja, da so se tožnica in njena starša (stranke) zglasili pri notarki B. B., pri čemer so bile njihove identitete ugotovljene iz njihovih osebnih izkaznic, da sta bili pri branju in podpisovanju prisotni zapisni priči C. C. in D. D., da so stranke v navzočnosti zapisnih prič dogovorile in sklenile sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, da je tožnica podpisala sporazum potem, ko jo je notarka opozorila na nepreklicnost dedne odpovedi, da so stranke odobrile in podpisale ta notarski zapis potem, ko jih je notarka opozorila na pravne posledice sklenjenega sporazuma v smislu določb Zakona o dedovanju in jim v prisotnosti zapisnih prič prebrala ta notarski zapis, da je vsaka stranka prejela po en odpravek tega notarskega zapisa in da so na notarskem zapisu (po tem vrstnem redu) poleg njihovih imen tudi podpisi tožnice, staršev, zapisnih prič in notarke.

9. Prvo sodišče je na podlagi skladnih izpovedb zaslišanih zapisnih prič ugotovilo, da se nikoli (kadar sta v zadevah pri notarki sodelovali kot zapisni priči) ni zgodilo, da bi katera od strank med narokom odšla, postopek pa bi se kljub temu zaključil, da sta bili na narokih vedno ves čas prisotni kot zapisni priči, da je notarka vedno prebrala vsebino (zapisanih pravnih poslov), opozorila stranke na posledice (sklenitve teh poslov) in jih vprašala, če se strinjajo, da notarka in onidve niso nikoli podpisale (listine) namesto stranke in da sta se kot zapisni priči podpisovali zadnji (za strankami). V povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi je prvo sodišče njuni izpovedbi utemeljeno ocenilo kot prepričljivi. Pritožbena graja njunih izpovedb je pavšalna oziroma neargumentirana. Glede na to, da je bil notarski zapis sklenjen 1. 3. 2007, priči pa sta bili zaslišani na naroku 9. 1. 2023, je razumljivo, da se po toliko letih nista več spomnili konkretnega primera sklepanja notarskega zapisa, kar pa v ničemer ne zmanjšuje verodostojnosti njunih izpovedb.

10. Glede na obrazloženo je prvo sodišče pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva za razsojo. Sporno dejstvo (tožničin podpis notarskega zapisa) je bilo na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovljeno. Dokazni predlog s sodnim izvedencem za raziskavo podpisov in pisav je prvo sodišče utemeljeno zavrnilo kot nepotrebnega, ne glede na to, da je šlo za nasprotni dokaz. Tožničina pravica do izjave ni bila kršena.

11. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo in sklep prvega sodišča (353. člen ZPP).

12. Tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka (odločitev o tem je zajeta v zavrnitvi pritožbe), tožencu pa je dolžna povrniti njegove pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo, po višini pa so razvidni iz posamičnih priznanih postavk (nekatere zgolj delno) stroškovnika v odgovoru na pritožbo. V primeru zamude je tožnica dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia