9. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 23. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 285/2004 z dne 21. 4. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1647/2002 z dne 27. 1. 2004 in z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-06-91/98-VN z dne 20. 5. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločitev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o odpravi delne odločbe upravnega organa prve stopnje in vrnitvi zadeve prvostopenjskemu upravnemu organu v novo odločanje. Vrhovno sodišče je pritrdilo presoji Upravnega sodišča, da je Ministrstvo odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, izdalo pri izvrševanju sodbe Upravnega sodišča št. U 31/2001 z dne 28. 3. 2001 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča in da je Ministrstvo pri odločitvi v celoti upoštevalo napotke iz omenjene pravnomočne sodbe Upravnega sodišča.

2.Pritožnik izpodbijani odločitvi očita kršitev pravic iz 22. in 23. člena Ustave. Meni, da Ministrstvo ne bi smelo odpraviti prvostopenjske upravne odločbe, temveč da bi moralo le proučiti spis in svojo odločbo ustrezno obrazložiti. Meni, da je izpodbijana odločitev pristranska, v korist denacionalizacijskega zavezanca in v njegovo škodo. Denacionalizacijskemu zavezancu naj bi bila ponovno dana možnost dokazovanja odplačnosti pravnega posla, čeprav o tem ni dokazov, kar naj bi ugotovila že Upravna enota. Ker naj bi sodišči s potrditvijo take odločitve Ministrstva kršili "materialni predpis", naj bi bil pritožnik prikrajšan za pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

B.

3.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

4.Dejstvo, da pritožnik s tožbo v upravnem sporu ni uspel, samo po sebi še ne pomeni, da je bil pritožnik prikrajšan za pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Odločitev, po kateri mora upravni organ v ponovljenem postopku razjasniti vprašanje pravne podlage za prehod nepremičnine iz zasebne v državno oziroma v družbeno lastnino, pa sama po sebi ne more pomeniti privilegiranja druge stranke v upravnem postopku in s tem kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zgolj to, da pritožnik drugače razume pomen napotkov sodišča in da se ne strinja s presojo sodišča, da je pritožbeni upravni organ te napotke pravilno upošteval, pa tudi ne zadošča za sklep o kršitvah človekovih pravic iz 22. in prvega odstavka 23. člena Ustave.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan