Jedro

Opijanje z alkoholom samo po sebi ni prepovedano in zgolj zaradi zlorabe alkohola, s katerim oseba nedvomno škoduje svojemu zdravju, sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni mogoč. Vendar pa to ne pomeni, da sprejem v tak oddelek ni mogoč v primeru, če opijanje preraste v duševno motnjo in so izpolnjeni tudi vsi ostali zakonsko predpisani pogoji za sprejem ter oseba ne razume pomena in posledic izjave, s katero odklanja sprejem. Za izrek ukrepa mora obstajati realna grožnja, da bo oseba, na katero se nanaša predlagani ukrep, zaradi svoje odvisnosti, ki je ni sposobna obvladovati, (ponovno) huje ogrozila svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje ljudi v svoji okolici.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženec brez njegove privolitve sprejme in pridrži na varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda H. (v nadaljevanju SVZ) za čas do enega leta. Naložilo mu je, da se v SVZ javi v treh dneh po prejemu sklepa.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo postavljeni pooblaščenec nasprotnega udeleženca. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo predlog zavrnjen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške.

Povzema mnenje izvedenca M.V., ki ga je 29. 11. 2016 podal v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru Pr 210/2016, iz katerega izhaja, da ugotovljena telesna odvisnost od alkohola in organski psihosindrom še nima takšnih dimenzij, da bi v skladu z Zakonom o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) predstavljal razlog za prisilni ukrep. Iz mnenja izhaja tudi to, da v zdravstveni dokumentaciji ni podatkov, da bi nasprotni udeleženec zaradi psihoorganske prizadetosti ogrožal varnost drugih oseb ali premoženja in tudi če bi, gre za dejanja, ki jih obravnava kazenska zakonodaja. Izvedenec K. je navedel, da nasprotni udeleženec zadnjih pet let, ko je bil trezen, ni imel motenj presoje, kontrole in obvladovanja svojega ravnanja. Ne strinja se, da je abstinenco mogoče doseči le v zaprtem varovanem oddelku. Nasprotnega udeleženca ni mogoče prisiliti k zdravljenju, niti ga dati v varovani oddelek, da se doseže abstinenca. Alkohol je legalna droga, prekomerno pitje je dopustno tudi, če si oseba škoduje. Zdravljenje tudi ni mogoče. Trditev izvedenca, da nasprotni udeleženec ogroža zdravje drugih, je brez podlage v spisu. Zaradi odvisnosti tudi ne ogroža življenja drugih in ne povzroča premoženjske škode. Zgolj en dogodek, za katerega je bil nasprotni udeleženec obsojen, ni dovolj za tak sklep. Pogoj po tretji alineji 74.člena ZDZdr zato ni izpolnjen.

Zmotna je ugotovitev, da je pitje alkohola huda duševna motnja in da je nasprotni udeleženec v letu 2007 skušal storiti samomor. Epilepsija je bolezen, njeno zdravljenje pa prostovoljno. Dogodek 24. 12. 2016 ne more biti podlaga za sklepanje, da samostojnega življenja ni sposoben. Nasprotni udeleženec tudi v opitem stanju ni nasilen do drugih. Ker sodišče razpolaga z dvema nasprotujočima si mnenjema, naj v primeru razveljavitve sklepa sodišče postavi novega izvedenca.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in CSD X. Predlagatelj navaja, da je iz dokumentacije razvidno, da je do ogrožanja drugih ljudi in premoženja prišlo. Dogodek 5. 5. 2007 je v dokumentaciji evidentiran. Soglaša z mnenjem izvedenca K. CSD povzema dosedanji potek postopka. Poudarja, da si izvedenci v svojih mnenjih, kaj je za nasprotnega udeleženca najboljše, nasprotujejo. V kolikor bi bilo pritožbi ugodeno, je smiselno, da se nasprotnemu udeležencu vrne tudi poslovna sposobnost, saj očitno ni razloga, da bi mu morala biti omejena. CSD je v okviru svojih pristojnosti izčrpal vse možnosti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem postopku je sodišče prve stopnje postavilo zgolj enega izvedenca, zato o dveh nasprotujočih si mnenjih ni mogoče govoriti. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče dodaja, da je dr. M.V., ki je mnenje izdelal v postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru Pr 210/2016, nasprotnega udeleženca pregledal še v času, ko je bil ta hospitaliziran na UKC ..., oddelek za psihiatrijo,(1) v tem postopku postavljeni izvedenec pa je mnenje dopolnjeval 20. 12. 2016, torej že po odpustu iz bolnice in je imel posledično na voljo več podatkov. Pritožbeno sodišče zato v zaključke v tem postopku postavljenega izvedenca ne dvomi. Ker je slednji v teku postopka pred sodiščem prve stopnje odgovoril tudi na vsa dodatna vprašanja nasprotnega udeleženca, ta pa po dopolnitvi pripomb ni imel in tudi ni predlagal postavitev drugega izvedenca, je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na tako pridobljeno in dopolnjeno izvedeniško mnenje.

6. Po 74. členu ZDZdr se po postopku, za katerega se smiselno uporabljajo 40. do 52. člen ZDZdr, v varovani oddelek SVZ brez njene privolitve sprejme oseba, pri kateri so podani vsi naslednji pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; - če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven SVZ, v nadzorovani obravnavi) in - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo obstoj vseh navedenih predpostavk, pravilnost teh razlogov pa je ob uradni presoji in ob upoštevanju pritožbenih očitkov preizkusilo tudi pritožbeno sodišče. Po opravljenem preizkusu soglaša, da so navedeni pogoji izpolnjeni in se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje. V nadaljevanju odgovarja le še na posamezne pritožbene očitke.

8. Drži, da opijanje z alkoholom ni prepovedano in da zgolj zaradi zlorabe alkohola, s katerim oseba nedvomno škoduje svojemu zdravju, sprejem v varovani oddelek SVZ brez privolitve ni mogoč. To jasno izhaja že iz povzetih pogojev, ki jih ZDZdr predpisuje v 74. členu. Vendar pa to ne pomeni, da sprejem v tak oddelek SVZ ni mogoč v primeru, če opijanje preraste v duševno motnjo in so, tako kot v konkretnem primeru, izpolnjeni tudi vsi ostali zakonsko predpisani pogoji za sprejem in oseba ne razume pomena in posledic izjave, s katero odklanja sprejem.

9. Da je zdravljenje pri nasprotnem udeležencu zaključeno oziroma ni mogoče, ni ovira za sprejem, ampak celo nasprotno: to je eden od pogojev, da se oseba na tak oddelek sploh sprejme.

10. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki imajo podlago v ugotovitvah izvedenca, izhaja, da je nasprotni udeleženec do svoje odvisnosti popolnoma nekritičen in ne priznava potrebe po abstinenci od alkohola. Zanikanje odvisnosti od alkohola, ki je del organske motnje, je tudi razlog, da zdravljenje ni bilo uspešno oziroma ni mogoče. Abstinenco je zato mogoče doseči le s stalnim nadzorom in preprečevanjem dostopa do alkohola. Pritožbeno sodišče se strinja, da tega v domačem okolju, saj nasprotni udeleženec živi sam, ni mogoče zagotoviti. Tudi popolna odtegnitev denarnih sredstev tega ne bi zagotovila, saj bi nasprotni udeleženec lahko do alkohola prišel na drugačen način. Da to drži, se je pokazalo že v teku tega postopka, saj je bil nasprotni udeleženec kratek čas po odpustu iz UKC ... zaradi opitosti najden v neodzivnem stanju in bil odpeljan na Univerzitetno psihiatrično kliniko v Ljubljani,(2) čeprav mu je bilo razpolaganje z denarnimi sredstvi s sklepom Okrajnega sodišča v Trbovljah N 17/2013 z dne 27. 8. 2014 že omejeno.

11. Iz ugotovitev v postopku postavljenega izvedenca, ki jih je sodišče v izpodbijanem sklepu povzelo, izhaja, da se pri nasprotnem udeležencu prepleta več duševnih motenj: poleg dolgoletne (neozdravljive) telesne odvisnosti od alkohola, še organski psihosindrom, pri katerem gre za trajne okvare v možganovini in se stopnjuje, ter čustveno labilno osebnostno motenost. Vse navedeno pri nasprotnem udeležencu predstavlja hudo duševno motnjo, saj je ob sindromu odvisnosti prišlo še do dodatnih zdravstvenih zapletov (epileptični napadi, delirantna stanja, občasna psihotična stanja). Ker pri nasprotnem udeležencu tako ne gre zgolj za pitje alkohola in epilepsijo, ampak za dolgoletno telesno odvisnost v prepletu z še dvema drugima duševnima motnjama, je trditev pritožnika, da pri nasprotnem udeležencu duševna motnja ni podana, neutemeljena. Ugotovljeno je tudi (in pritožbeno sodišče takšno ugotovitev sprejema), da zaradi te motnje ni sposoben realne presoje in obvladovanja svojega ravnanja. Ne razume potrebe po abstinenci in ne pomena in posledic prekomernega pitja tako v preteklosti kot sedaj in se brez fizične odtegnitve alkohola le-temu tudi ni sposoben odpovedati. V stanju vinjenosti pa se pri njem poleg motene presoje realnosti z nezmožnostjo obvladovanja svojega ravnanja pojavijo še psihotične reakcije (poleg pijanosti, še epileptični napadi in delirantna stanja), njegovo obnašanje pa postane nepredvidljivo.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejstva, ki dokazujejo, da obstaja realna grožnja, da bo nasprotni udeleženec, zaradi svoje odvisnosti, ki je ni sposoben obvladovati, ponovno huje ogrozil svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje ljudi v svoji okolici. Obstaja tudi realna možnost, da povzroči hudo premoženjsko škodo. Res je sicer, da je prišlo do konkretnega ogrožanja življenja ljudi in nastanka hude premoženjske škode le enkrat (ko je v stanovanju odprl plin in s prižgano cigareto povzročil eksplozijo) in da se je nad nasprotnim udeležencem zato izvajal varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, vendar pa pritožbeno sodišče nima nobenega razloga, da ne bi sledilo mnenju izvedenca, da obstaja velika nevarnost, da do podobnega dogodka ponovno pride. Pri nasprotnem udeležencu namreč že uživanje minimalnih količin alkohola pripelje do psihotične reakcije in posledične nezmožnosti presoje realnosti in zmožnosti obvladovati svoje ravnanje. Da je ogrožanje podano in ni le hipotetično, pa kaže tudi dogodek po odpustu iz UKC ..., ko se je nasprotni udeleženec opil do te mere, da je le nujna medicinska pomoč preprečila najhujše, pred tem pa se je z lastnikom stanovanja, kamor se je začasno vselil, tudi hudo sprl in nekontrolirano uriniral po stanovanju. Zaradi tega je bil kaznovan za prekršek po 6/1 točki Zakona o javnem redu in miru.(3)

13. Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago tudi za ugotovitev, da drugačna oblika pomoči (to je izven SVZ, v nadzorovani obravnavi) vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje 74. člena ZDZdr pri nasprotnem udeležencu ni mogoča, saj je ta do svojega bolezenskega stanja povsem neuvideven in v njej ne bi sodeloval. 14. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pa vročitev izpodbijanega sklepa nasprotnemu udeležencu še ni izkazana, je pritožbeno sodišče, saj je glede odločanja o pritožbi vezano na rok iz tretjega odstavka 50. člena ZDZdr, odločilo le, da se pritožba zavrne, ni pa odločitve potrdilo. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo nasprotnega udeleženca ali pa ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njegovi morebitni pritožbi.(4) Ob tem še poudarja, da gre pri sprejemu in zadržanju osebe na varovani oddelek SVZ brez privolitve za resen poseg v ustavne pravice, zaradi česar ocenjuje, da bi bila z ustavo neskladna razlaga določbe 3. odstavka 50. člena ZDZdr, po kateri bi se z obravnavo pritožbe čakalo do tedaj, ko bo sklep vročen vsem, ki imajo pravico do pritožbe.

15. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločilo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev tega postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

Op. št. (1): Gre za čas, ko je bil nasprotnemu udeležencu dostop do alkohola fizično preprečen.

Op. št. (2): Odpuščen je bil 15. 12. 2016, najden pa 24. 12. 2016. Op. št. (3): Ko nekdo izziva ali koga spodbuja k pretepu, ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.

Op. št. (4): Tako je pritožbeno sodišče odločilo v zadevi I Cp 2086/2014 in I Cp 1757/2015.