Jedro

V kolikor je toženec spremenil naslov svojega bivališča bi moral to takoj sporočiti sodišču – prvi odstavek 145. člena ZPP, česar pa ni storil, zato mu je sodišče prve stopnje upravičeno vsa pisanja vročalo na naslov.

Vloge z dne 28. 10. 2010 ni moč šteti kot upošteven ugovor proti izvedenskemu mnenju, saj v tej le pavšalno brez konkretnih navedb zatrjuje, da se z mnenjem ne strinja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča I ... z dne 18. 10. 2004, v veljavi v delu, s katerim je dolžniku, sedaj toženi stranki (v nadaljevanju toženec), naloženo, da je dolžna v roku 8 dni plačati glavnico v znesku 5.880,74 EUR in zakonske zamudne obresti od glavnice od 22. 1. 2002 do 14. 7. 2004. V presežku, zaradi plačila dela glavnice v znesku 548,33 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 6.846,37 EUR od 15. 1. 2002 do 22. 1. 2002 je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (izrek pod točko I sodbe). Glede na uspeh v pravdi je tožencu naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) v znesku 709,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. V isti odločbi je s sklepom zaradi delnega umika tožbe razveljavilo sklep o izvršbi z dne 18. 10. 2004 v delu, s katerim je dolžniku, sedaj tožencu bilo naloženo, da je dolžan upniku, sedaj tožniku plačati glavnico v znesku 417,29 EUR in je v tem delu postopek ustavilo. Zoper odločitev vsebovano v sklepu ni pritožbe.

3. Proti citirani sodbi – njenemu obsodilnemu delu je toženec po svojem pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in se v pritožbenem predlogu zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot bistveno kršitev določbo procesnega prava očita pritožba sodišču prve stopnje v tem, da je z nepravilnim vročanjem, predvsem z vročitvijo sodnega pisanja z dne 13. 9. 2010 (poziv na izjasnitev o izvedenskem mnenju) storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. (pravilno 8.) točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nepravilno je namreč po zatrjevanju pritožbe štelo, da je bilo sodno pisanje z dne 13. 9. 2010 tožencu pravilno vročeno, zato poznejših pripomb, ki jih je na izvedensko mnenje podal, ni upoštevalo. Zaradi takšne napačne vročitve toženec ni bil obveščen o izvedenskem mnenju 1. 10. 2010, temveč se je z njegovo vsebino seznanil šele dne 20. 10. 2010 (listovna št. 85 v spisu), ko je vpogledal v pravdni spis na sodišču. Šele po vpogledu je sestavil dopis z dne 28. 10. 2010, kar je bilo v postavljenem roku, v katerem je zapisal, da se z izvedenskim mnenjem ne strinja. Toženec je tako izrecno izrazil svoje nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in navedel, da bo razloge podal na naroku za glavno obravnavo, ki je že bil razpisan za dne 22. 11. 2010 in na tem je svoje nestrinjanje tudi vsebinsko pojasnil. 7. Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Toženec v pritožbi navaja, da že od 25. 11. 2002 prebiva na naslovu v M., za kar sicer ni predložil nobenega dokaza, ne glede na to pa pritožbeno sodišče ne more mimo dejstev, da je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katerim se je začel obravnavani pravdni postopek, bil naveden naslov dolžnika – sedaj toženca v M., na ta naslov je bil tožencu vročen sklep o izvršbi in vsa nadaljnja pisanja sodišča prve stopnje, toženec pa je v vloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi prav tako kot naslov svojega prebivališča navedel ..., M., enako tudi v pripravljalnih vlogah z dne 5. 12. 2006 in 5. 2. 2007 (listovna št. 29 in 34 v spisu). V kolikor je toženec spremenil naslov svojega bivališča bi moral to takoj sporočiti sodišču – prvi odstavek 145. člena ZPP, česar pa ni storil, zato mu je sodišče prve stopnje upravičeno vsa pisanja vročalo na naslov v M.. Res je sicer, kot trdi pritožba, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 1. 9. 2010 naslov toženca navedla, vendar samo pri označbi tožene stranke, ni pa sicer s kakšnim spremnim dopisom sodišču pojasnila, da je toženec spremenil naslov svojega bivališča, kar pa tudi ni dolžna storiti, ker ta dolžnost zavezuje toženca.

8. Ne glede na navedeno pa je, kot izhaja iz podatkov spisa, tožencu vabilo na narok za glavno obravnavo za dne 22. 11. 2010 in istočasno izvedensko mnenje v izjasnitev, bilo vročeno na naslovu, in sicer s fikcijo vročitve v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Vročitev je bila opravljena dne 1. 10. 2010, zato je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da je toženčeva vloga z dne 28. 10. 2010, s katero je pisno izrazil nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, bila vložena prepozno. Pa tudi, če bi sodišče prve stopnje sledilo navedbi toženca, da je bil z izvedenskim mnenjem seznanjen šele dne 20. 10. 2010, ko je na sodišču vpogledal v podatke spisa, njegove vloge z dne 28. 10. 2010 ni moč šteti kot upošteven ugovor proti izvedenskemu mnenju, saj v tej le pavšalno brez konkretnih navedb zatrjuje, da se z mnenjem ne strinja. Njegovo ustno obrazložitev na naroku za glavno obravnavo pa je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno štelo kot prepozno.

9. Na pravilnost izpodbijane odločitve zato tudi ne vplivajo nadaljnja pritožbena zatrjevanja, da načelo pomoči prava nevešči stranki določa, da sodišče stranko opozori, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po zakonu, na to, katera pravdna dejanja lahko opravi. Sodišče prve stopnje je namreč v pozivu stranki, da se lahko v roku 15 dni izjavi o izvedenskem mnenju slednjo tudi poučilo, da v kolikor se v postavljenem roku o izvedenskem mnenju ne bo izjavila, sodišče navedb, ki jih bo stranka posredovala oziroma navedla po poteku tega roka, skladno s petim odstavkom 286.a člena ZPP, ne bo upoštevalo. Toženec je bil tako opozorjen, da lahko zoper izvedensko mnenje podaja pripombe samo v določenem roku, česar pa ni storil pravočasno.

10. Glede na navedeno pritožbenemu očitku o storjeni bistveni kršitvi določb procesnega prava iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni slediti, pri pregledu in preizkusu zadeve v smeri uradno upoštevnih bistvenih kršitev pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri svojem delu teh ni storilo.

11. Pri nadaljnjem preizkusu zadeve v smeri zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vse dejanske okoliščine, ki so bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi, pravilno in tudi v popolni meri ugotovilo, ko je svojo odločitev o višini dolgovanega zneska tožniku oprlo na izvedensko mnenje sodne izvedenke za ekonomijo in finance D. R. kateremu stranki nista oziroma nepravočasno ugovarjali. Razlogi izpodbijane sodbe so jasni in razumni, zato jih pritožbeno sodišče v celoti povzema, pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na izpodbijanje izvedenskega mnenja pa že iz navedenih razlogov kot neutemeljena zavrača. 12. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo toženca, ker je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje – 353. člen ZPP.

13. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženec s svojo pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.