Jedro

Pisni odpravek sklepa se mora torej popolnoma ujemati s sklepom, ki je bil razglašen. In v ZKP ni nobene podlage, ki bi sodišču omogočala, da popravi ali odpravi vsebinske napake ali pomanjkljivosti v izvirniku sklepa.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženega S.L. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 3. 2018, popravljen s sklepom o popravi dne 20. 3. 2018, razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je obdolženemu S.L., ker bi naj izpolnil znake kaznivega dejanja poskusa ropa po prvem odstavku 206. člena, v zvezi s prvim odstavkom 34. člena in drugim odstavkom 29. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi po tretjem odstavku v zvezi z drugim in prvim odstavkom 299. člena v zvezi z drugim odstavkom 29. člena KZ-1, izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in sicer v UKC Maribor, enoti za Forenzično psihiatrijo. Na podlagi določbe tretjega odstavka 64. člena KZ-1 je bilo odločeno, da sme ukrep trajati največ pet let, v izrečen ukrep pa je sodišče obdolžencu vštelo tudi čas prestan v priporu. Obdolžencu je bil izrečen tudi varnostni ukrep odvzema predmetov, v skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženec oproščen povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, stroški in nagrada obdolženčeve zagovornice pa bo v skladu s prvim odstavkom 97. člena ZKP obremenil proračun.

2. Zoper tak sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kršitve pravice iz 25. člena Ustave Republike Slovenije pritožila obdolženčeva zagovornica s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba utemeljena.

4. Soglašati je potrebno z zagovornico, ki prvostopnemu sodišču očita bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Drži namreč, da je izrek izpodbijanega sklepa (vključno s sklepom o popravi) povsem nejasen, razlogi nasprotujejo izreku, pisni odpravek sklepa pa se tudi razlikuje od sklepa razglašenega na glavni obravnavi, pri čemer je potrebno soglašati tudi s pritožbenimi navedbami, da je prvostopno sodišče sklep, ki ga je razglasilo in je razviden iz zapisnika o glavni obravnavi med drugim oprlo na napačne določbe KZ.

5. Pisno izdelana sodba se mora v skladu z določbo prvega odstavka 364. člena ZKP popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena in je zapisana v zapisniku o glavni obravnavi. Navedene določbe, ki se nanašajo na sodbo, pa veljajo tudi za sklepe (429. člen ZKP). Pisni odpravek sklepa se mora torej popolnoma ujemati s sklepom, ki je bil razglašen. In v ZKP ni nobene podlage, ki bi sodišču omogočala, da popravi ali odpravi vsebinske napake ali pomanjkljivosti v izvirniku sklepa. Izvirnika sklepa torej ni mogoče popravljati niti s sklepom o popravi pomot po 365. členu ZKP, kot je to v obravnavani zadevi storilo prvostopno sodišče. V skladu s 365. členom ZKP se namreč lahko popravijo le pomote v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike (torej formalne pomanjkljivosti pisnega odpravka sodbe oz. sklepa) ter neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom, ne pa vsebinska vprašanja, kot je to v obravnavni zadevi storilo prvostopno sodišče. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom o popravi v obravnavni zadevi opravilo vsebinske spremembe razglašenega sklepa in to v tolikšni meri, da je razglašen sklep skoraj v celoti spremenilo. V sklepu, ki ga je sodišče prve stopnje razglasilo na glavni obravnavi 5. 3. 2018 (l. št. 469) je namreč obdolženemu S.L. izreklo ukrep po prvem odstavku 64. člena KZ, namesto pravilno, po 70.a členu KZ-1, pri čemer v izreku razglašenega sklepa ni navedlo, katera so obdolženčeva ravnanja, zaradi katerih mu je sklep izreklo. Pisni odpravek sklepa, ki bi se moral v celoti ujemati z razglašenim sklepom, pa je sicer še vedno navajal, da se obdolžencu izreka ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi 64. člena KZ, ob tem pa (v nasprotju z razglašenim sklepom) ta sklep vsebuje tudi opis obdolženčevega ravnanja, s katerim bi naj obdolženec izpolnil znake kaznivih dejanj. Navedeno pa pomeni, da se pisni odpravek sklepa ne ujema z razglašenim sklepom (364. člen ZKP), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb ZKP, kot to v pritožbi uveljavlja tudi obdolženčeva zagovornica.

6. Po vsem navedenem pa je prvostopno sodišče 20. 3. 2018 izdalo še nov sklep in sicer sklep o popravi, s katerim je spremenilo določbo KZ, na podlagi katere je obdolžencu izreklo že navedeni ukrep. S sklepom o popravi je torej vsebinsko popravilo razglašen sklep, kar je v nasprotju z že citiranimi določbami ZKP, pri čemer je, kot to pravilno izpostavlja v pritožbi zagovornica, tudi izrek tega sklepa (sklepa o popravi z dne 20. 3. 2018) povsem nejasen, nejasni pa so tudi njegovi razlogi. V uvodu navedenega sklepa o popravi sodišče namreč zatrjuje, da se sklep „opr. št. I K 32762/2017 z dne 5. 3. 2018, v izreku popravi in dopolni tako, da se sedaj pravilno glasi“, pri čemer pa v izreku sklepa o popravi, ki nadomešča prejšnji sklep, sodišče ni več navajalo obdolženčevih ravnanj, na podlagi katerih se je obdolžencu ukrep izrekel, v obrazložitvi že navedenega sklepa pa se navaja celo, da je v izreku sodbe (prav sklepa) izdane 5. 3. 2018 prišlo do očitne pisne napake, saj v pisnem odpravku sodbe (prav sklepa) ni bila zapisana odločitev o premoženjskopravnem zahtevku, napačno pa je bil naveden tudi 64. člen KZ, kar vse bi naj bilo po oceni prvostopnega sodišča zgolj pisna pomota.

7. Takšni zaključki prvostopnega sodišča pa so ne le povsem nejasni temveč so razlogi tudi sami s seboj v nasprotju in tudi v nasprotju z izrekom, kar vse pa poleg že naštetih kršitev KZ in ZKP predstavlja tudi absolutno bistveno kršitev iz 11. točke 371. člena ZKP, ki ima vselej za posledico razveljavitev napadenega sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

8. Ker ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka kot že rečeno ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo, bo moralo prvostopno sodišče v ponovljenem postopku ugotovljene kršitve odpraviti, pri čemer bo natančno proučilo tudi ostale pritožbene navedbe, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni moglo ukvarjati.