Jedro

Temeljno merilo, ki ureja vprašanje, katera stranka nosi stroške pravdnega postopka, je merilo uspeha stranke v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku. Pravilo, da je dolžnost povrnitve pravdnih stroškov odvisna od uspeha v pravdi, se uporablja tudi, če stranka deloma uspe. Skladno z ustaljeno sodno prakso sodišče praviloma glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki oziroma, če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev.

Višji pravdni stroški, ki jih je imela tožeča stranka zaradi plačila sodne takse in celotnega predujma za stroške izvedenca, ne predstavljajo razumnega in življenjsko sprejemljivega razloga za odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka odločbe spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške tega postopka v višini 4.405,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 297,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 10.616,92 EUR s pripadki (I. točka izreka) v višjem znesku (za 71.538,71 EUR) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da vsaka stranka nosi sama svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka). V zvezi z odločitvijo o stroških postopka je pojasnilo, da četudi je tožeča stranka zmagala z manjšim delom svojega zahtevka je pravično, da vsaka stranka nosi svoje stroške, ker je tožeča stranka zaradi plačila sodne takse in stroškov izvedenca imela višje pravdne stroške.

2. Tožena stranka je proti odločitvi o stroških postopka (III. točki izreka) pravočasno vložila pritožbo zaradi kršitve določil pravdnega postopka (2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).1 Predlagala je, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 5.153,09 EUR s pripadki. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V vsakem primeru je zahtevala povrnitev svojih pritožbenih stroškov postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglasila je svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške. Pojasnilo je, da je tožeča stranka uspela z manjšim delom svojega zahtevka, a je pri tem imela višje stroške zaradi plačila sodne takse in stroškov predujma za izvedenca. Ker sta pravdni stranki imeli po oceni sodišča prve stopnje približno enake odvetniške stroške, je sodišče prve stopnje zaključilo, da bi s preračunom ustreznega dela stroškov in medsebojnim pobotom prišli do približno enakega rezultata. Dodalo je, da je glede na potek dokazovanja z izvedencem pravično, če vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

6. Skladno z določilom drugega odstavka 154. člena ZPP lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. S stališča tožeče stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba.

7. V tem primeru je tožeča stranka s tožbo zahtevala plačilo 82.155,63 EUR. Uspela je le z zahtevkom za plačilo 10.616,92 EUR, v preostalem delu (za znesek 71.538,71 EUR) pa je s svojim zahtevkom propadla. Torej je uspela z 12,92 odstotki svojega tožbenega zahtevka, s 87,08 odstotki svojega zahtevka pa je propadla.

8. Temeljno merilo, ki ureja vprašanje, katera stranka nosi stroške pravdnega postopka, je merilo uspeha stranke v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku. Pravilo, da je dolžnost povrnitve pravdnih stroškov odvisna od uspeha v pravdi, se uporablja tudi, če stranka deloma uspe.2 Skladno z ustaljeno sodno prakso sodišče praviloma glede na uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške le tedaj, kadar je uspeh strank približno enak in kadar tudi ne gre za bistvene razlike pri višini pravdnih stroškov, ki so nastali eni ali drugi stranki oziroma, če obstajajo drugi utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev.3

9. V obravnavanem primeru je v stopnji uspeha očitno nesorazmerje (12,92 odstotkov proti 87,08 odstotkov). Prav tako po presoji pritožbenega sodišča višji pravdni stroški, ki jih je imela tožeča stranka zaradi plačila sodne takse in celotnega predujma za stroške izvedenca, ne predstavljajo razumnega in življenjsko sprejemljivega razloga za odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Že zato po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške, ni pravilna in niti pravična. Da bi v tem primeru obstajala kakšna posebna okoliščina, ki bi terjala odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške, pa po presoji pritožbenega sodišča iz sodnega spisa ne izhaja.

10. Glede na navedeno so pritožbeni očitki utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP spremenilo odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških tako kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve in izreka tega sklepa.

11. Pritožbeno sodišče je pravdne stroške strank odmerilo odmerilo skladno z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)4 in Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1)5 ob upoštevanju da je bila vrednost spornega predmeta po tožbi 82.155,63 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR. Vrednost spornega predmeta je bila med 120.000 in 160.000 točk, zato je vrednost odvetniške storitve 1.100 točk. Pritožbeno sodišče je o pravdnih stroških strank odločalo v mejah priglašenih stroškov (prvi odstavek 2. člena ZPP).

12. Tožeči stranki je priznalo 1.100 točk za tožbo, 1.100 točk za prvo pripravljalno vlogo z dne 31. 8. 2018, 1.100 točk za narok dne 5. 10. 2018, 825 točk za drugo pripravljalno vlogo z dne 4. 10. 2018, 5 krat 550 za tretjo do sedmo pripravljalno vlogo (9. 10. 2018, 27. 11. 2018, 11. 2. 2019, 12. 2. 2019, 14. 3. 2019 - pripombe na izvedeniško mnenje), 550 točk za narok dne 24. 5. 2019 ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (84,25 točk), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 9.161,29 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 5.496,77 EUR. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo odvetniških stroškov za priprave na narok, saj je ta postavka že zajeta v nagradi odvetnika za druge postavke (glej tarifno številko 39 OT). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki poleg navedenega priznalo še strošek sodne takse v višini 1.671,00 EUR in strošek izvedenca v višini 1.459,33 EUR, torej skupaj 8.627,10 EUR pravdnih stroškov. Glede na 12,92 odstotni uspeh tožeče stranke v pravdi je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo 1.114,62 EUR pravdnih stroškov.

13. Toženi stranki je pritožbeno sodišče priznalo 1.100 točk za odgovor tožbo, 1.100 točk za pripravljalno vlogo z dne 26. 9. 2016, 1.100 točk za zastopanje na naroku 5. 10. 2018, 825 točk za drugo pripravljalno vlogo z dne 19. 10. 2018, 6 krat 550 točk za tretjo do osmo pripravljalno vlogo (18. 11. 2018, 22. 1. 2019, 5. 2. 2019, 22. 3. 2019 - pripombe na izvedeniško mnenje, 29. 4. 2019, 20. 5. 2019 - pripombe na dopolnitev izvedeniškega mnenja), 550 točk za zastopanje na ogledu in 40 točk za pot na kraj ogleda, 550 točk za zastopanje na naroku 24. 5. 2019 ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (95,65 točk), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 10.565,99 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 6.339,60 EUR. Pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo postavk za pregled spisov, ker so te postavke že zajete v nagradi za druge postavke (glej tarifno številko 39 OT) in niti urnine za odsotnost iz pisarne zaradi ogleda, saj iz sodnega spisa ne izhaja koliko časa je trajal ogled. Glede na 87,08 odstotni uspeh tožene stranke v pravdi je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 5.520,52 EUR pravdnih stroškov.

14. Po pobotanju je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 4.405,90 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

15. Tožena stranka je s pritožbo delno uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške strank odmerilo v skladu z določili OT in ZST-1 ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 5.153,09 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR.

16. Toženi stranki je priznalo 375 točk za pritožbo (namesto zahtevanih 500 točk, saj je vrednost spornega predmeta nižja od 10.000 točk) ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (7,5 točk), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 466,65 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 279,99 EUR. Toženi stranki je pritožbeno sodišče priznalo še stroške sodne takse v višini 114,00 EUR. Skupaj torej pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 393,99 EUR. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela v 85,5 odstotkih,6 ji je pritožbeno sodišče priznalo 336,86 EUR.

17. Tožeči stranki je priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo (namesto zahtevanih 500 točk, saj je vrednost spornega predmeta nižja od 10.000 točk) povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 457,50 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 274,50 EUR. Ker je tožeča stranka z odgovorom na pritožbo uspela v 14,5 odstotkih, ji je pritožbeno sodišče priznalo 39,80 EUR.

18. Po pobotanju je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v višini 297,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 N. Betetto v. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV založba, Ljubljana, 2006, komentar k 154. členu, str. 29-30. 3 Primerjaj npr.: VSL sklep I Cp 2130/99 z dne 10. 4. 2000 in VSL sklep I Cp 1410/2013 z dne 15. 1. 2014. 4 Ur. l. RS, št. 2/2015 in naslednji. 5 Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji. 6 Prisojeni pravdni stroški v višini 4.405,90 EUR predstavljajo 85,5 odstotkov od v pritožbi zahtevanega zneska pravdnih stroškov (5.153,09 EUR).