Jedro

Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti zaključka, da tožnik ni verjetno izkazal nevarnosti, da bo zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da mora biti izkazano dolžnikovo ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežitev izvršbe, dodati pa je, da lahko nevarnost izkazuje vsako tako dolžnikovo ravnanje ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Ni odločilen namen dolžnikovega ravnanja; zadostuje njegovo delovanje, ki ima negativen vpliv na uveljavitev terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljvi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri naj se tožencu prepove odtujitev in obremenitev več nepremičnin ter toženčevemu dolžniku prepove plačati dolg iz pogodbe z dne 17. 3. 2023, tožencu pa sprejeti izpolnitev in izrek denarne kazni za primer kršitve te obveznosti.

2. Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da ne ve, ali je sklep, ki ga je prejel, glede na zapis ob koncu 9. točke obrazložitve odločba ali osnutek, ne glede na to pa se s sprejeto odločitvijo ne strinja.

Ob obremenitvi stanovanja s hipoteko terjatev iz posojilne pogodbe, ki je predmet pravde, resda še ni zapadla, a je obstajala, toženec pa je vedel, da bo v pol leta zapadla in da lahko posojilo vrne prej. Kljub temu visokega denarnega zneska 106.600 EUR ni niti delno porabil za plačilo vtoževane terjatve.

Ni pravilna ugotovitev, da je glede na v aprilu dano posojilo tožencu sam lahko sklepal, da mu bo toženec posojilo vrnil, ker mu ga sicer ne bi dal. V zvezi s tem posojilom je bilo dogovorjeno zavarovanje s hipoteko, kar kaže na dvom o toženčevi pravočasni izpolnitvi. Poleg tega je zaradi nevračila posojila vložil predlog za izvršbo.

Toženec torej ne izpolnjuje svojih obveznosti pravočasno, hkrati pa prevzema dolgove, ki jih s premoženjem ne more v celoti poplačati. Zmoten je zato zaključek, da je zatrjeval le obremenjenost toženčeve nepremičnine in njegovo splošno ekonomsko stanje. Zatrjeval je predvsem, da toženec nesorazmerno in neodgovorno obremenjuje svoje premoženje ter ne izpolnjuje svojih obveznosti in zato obstaja bojazen, da bo tako ravnal tudi v prihodnje.

Iz izdane prepovedi obremenitve in odtujitve v drugi pravdni zadevi izhaja, da je sodišče tam ugotovilo subjektivno nevarnost, kar ob dodatnih zapadlih in neplačanih toženčevih obveznostih le še bolj utemeljuje predlog za izdajo začasne odredbe.

Ne strinja se s stališčem sodišča, da je pri sečnji lesa šlo zgolj za redno upravljanje z gozdom. Količina dogovorjenega odkupa kaže nasprotno, toženec pa prejetih plačil niti deloma ni porabil za vračilo posojila.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijani sklep ima vse bistvene sestavine sodne odločbe in je podpisan, tako da ne more biti dvoma, da gre za sodno odločbo, ki je lahko predmet pritožbenega preizkusa.

6. Tožnik je za zavarovanje zahtevka za plačilo 40.000 EUR z obrestmi, ki ga je utemeljeval s trditvijo o sklenjeni in neizpolnjeni posojilni pogodbi, predlagal izdajo začasne odredbe.

7. V skladu z 270. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek). Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek).

8. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na presoji, da tožnik ni izkazal nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče je izhajalo s stališča, da mora biti izkazano konkretno dolžnikovo aktivno ravnanje, ki ni običajno oziroma redno in onemogoča izpolnitev uveljavljene obveznosti. Ocenilo je, - da hipoteki na stanovanju verjetno dosegata njegovo tržno vrednost, a sta bili ustanovljeni v času, ko sporna terjatev še ni zapadla, in zato ne gre za dolžnikovo aktivno ravnanje v smeri onemogočenja izterjatve, - da je z drugo hipoteko zavarovano tožnikovo posojilo, kasneje dano tožencu, kar pomeni, da se je tožnik zavedal obremenjenosti nepremičnine, - da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve glede nepremičnin v lasti toženca (stanovanje, gozdne parcele, vikend) ne izvira iz dolžnikovega ravnanja, ampak iz odločbe sodišča, - da je aro iz pogodbe o poseku lesa toženec prejel 17 dni po sklenitvi pogodbe in nekaj mesecev pred zapadlostjo v tej pravdi uveljavljene terjatve, kar ne izkazuje njegovega namena razpolaganja s premoženjem ali zmanjševanja njegove vrednosti, - da tožnik ni izkazal, da bi iz pogodbe o poseku lesa prejel denarni znesek tudi poleti, niti da je toženčeva plača obremenjena s kratkoročnim posojilom v višini 40.000 EUR, - da ni izkazano, da dogovorjena sečnja presega redno upravljanje z gozdom in zmanjšuje njegovo vrednost, - da toženčeva večja zadolženost ne zadostuje za sklepanje o obstoju zakonske predpostavke, - da ni izkazano toženčevo delovanje v zadnjih mesecih oz. po zapadlosti sporne terjatve, iz katerih bi izhajala nevarnost nadaljnjega odtujevanja, skrivanja ali razpolaganja s premoženjem.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti ugotovitve, da zmanjševanje vrednosti gozdnih parcel z dogovorjenim posekom ni verjetno izkazano. Tožnik je zatrjeval le dogovorjen obseg poseka, zgolj na podlagi tega podatka pa ni mogoče sklepati o tem, da gre več kot za redno gospodarjenje.

10. Utemeljen pa je pritožbeni očitek o zmotnosti zaključka, da tožnik ni verjetno izkazal nevarnosti, da bo zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da mora biti izkazano dolžnikovo ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežitev izvršbe, dodati pa je, da lahko nevarnost izkazuje vsako tako dolžnikovo ravnanje ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Ni odločilen namen dolžnikovega ravnanja; zadostuje njegovo delovanje, ki ima negativen vpliv na uveljavitev terjatve.1

11. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je tožnik verjetno izkazal, - da je toženec 1. 3. 2023 sprejel posojilo v višini 40.000 EUR, ki se ga je zavezal vrniti do 1. 9. 2023, a te obveznosti ni izpolnil, - da je lastnik več nepremičnin (stanovanja, gozdnih parcel in vikenda), - da je zaposlen in ima šest otrok, - da je po sklenitvi posojilne pogodbe toženec obremenil stanovanje z dvema hipotekama, ki dosegata njegovo tržno vrednost, in da je glede vseh nepremičnin zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve na podlagi sklepa sodišča, - da je toženec po sklenitvi posojilne pogodbe prejel visoka denarna sredstva (106.600 EUR in 20.000 EUR).

12. Po presoji pritožbenega sodišča iz teh ugotovitev verjetno izhaja, da je toženec po prevzemu obveznosti vračila posojila povečal obremenjenost svojega premoženja. Dejstvo, da je to storil pred zapadlostjo v tej pravdi uveljavljene terjatve, že zaradi kratkega roka vračila ni pomembno. Prav tako ni bistveno, da je z drugo hipoteko zavarovano tožnikovo kasnejše posojilo tožencu.2 Glede na verjetno izkazano dodatno obremenjevanje premoženja in glede na verjetno izkazano dejstvo, da je med prejemom vtoževanega posojila in njegovo zapadlostjo prejel denarna sredstva, ki bi zadoščala za plačilo tožnikove terjatve, pa tega ni storil, je verjetno izkazana nevarnost nadaljnjega obremenjevanja premoženja in posledično precejšnja otežitev uveljavitve tožnikove terjatve.

13. Zaradi zmotne presoje o obstoju ene od predpostavk za izdajo začasne odredbe je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj opravi presojo o obstoju ostalih predpostavk in o predlogu ponovno odloči. Pritožbeno sodišče ne more samo opraviti te presoje, ker bi bil s tem onemogočen ugovorni postopek.

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ.

1 Prim. sklep VS RS III Ips 78/99 z dne 10. 6. 1999. 2 V razlogih izpodbijanega sklepa je ta okoliščina navedena skupaj z argumentom, da se je tožnik ob kasneje danem posojilu zavedal, da je nepremičnina že obremenjena, a ni razvidno, na kakšen način je to povezano s prvim posojilom, ki je predmet te pravde in postopka zavarovanja.