Jedro

Iz zemljiškoknjižnega izpiska ne izhaja to, kar se trdi v predlogu. Predlagatelj bi moral dokazati, da je razdružitev do drugega solastnika že opravljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se opravi delitev skupnega nepremičnega premoženja, dvosobnega stanovanja v skupni izmeri 52 m2 v pritličju stanovanjske hiše P. na parcelni številki 61/34 k.o. S. s pripadajočim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, vložna številka 1154 k.o. S., pri kateri sta udeleženc vknjižena kot solastnika vsak do 1/4. Odločilo je, da se delitev opravi s prodajo in razdelitvijo izkupička, odločilo pa je tudi o stroških postopka in o tem, da udeležence lahko v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa predlagata prodajo v nepravdnem postopku po določbah desetega poglavja Zakona o nepravdnem postopku; - ZNP če pa sporazuma ne bo, lahko vsak izmed njiju predlaga nadaljevanje postopka s prodajo stvari po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Proti sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da sodišče v postopku ni ugotavljalo, ali se dejansko skupne lastnine ne da deliti fizično v naravi. Izvedenec ni ugotavljal, ali je delitev mogoča ali ne. Sodišče je brez ogleda zaključilo, da delitev v naravi ne pride vpoštev. Nasprotna udeleženka ne razume popolnoma slovenskega jezika in je zapis nastal takrat, ko je bila na naroku brez svoje pooblaščenke. Nasprotna udeleženka je izkazala, da ima interes, da prevzame tudi predlagateljev delež. Tudi stroške postopka bi moral nositi predlagatelj. Predlaga obročno plačilo sodne takse za pritožbo.

Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in predlagal, da je pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 37. člena ZNP, v katerem je določen postopek za delitev stvari in skupnega premoženja, se v tem postopku simiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. To torej pomeni, da je tudi preizkus izpodbijanega sklepa treba opraviti po določbah 1. in 2. odstavka 350. člena ZPP. Gre torej za preizkus v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa je med drugim treba paziti na bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 339. člena zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Preizkus izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti je pokazal, da je sodišče prve stopnje pri odločanju storilo bistveno kršitev določb postopka, kajti sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek sklepa v nasprotju s podatki v spisu. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo nov narok (člen 354/1 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

Glede na razloge, zaradi katerih je bilo treba sklep razveljaviti, na pritožbene trditve niti ni potrebno odgovarjati.

Po določbi 2. odstavka 119. člena ZNP je potrebno, če je predmet delitve nepremičnina, v predlogu za delitev navesti zemljiškoknjižne podatke ali predložiti listine, s katerimi se dokazuje lastninska pravica na nepremičnini, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi.

Predlagatelj je sicer navedel zemljiškoknjižne podatke in predložil zemljiškoknjižni izpisek, vendar iz njega ne izhaja to, kar trdi v predlogu, in kar v predlogu predlaga. Zemljiškoknjižni izpisek (listovna št. 9, 10) namreč izkazuje, da je predmet delitve nepremičnina vložna številka 1154 k.o. S., pri kateri je vpisana parcela 61/34 dvorišče 343 m2, stanovanjska stavba 84 m2 in gospodarsko poslopje 29 m2, solastniki pa so L. R. do 1/2 ter P. in D. S., vsak do 1/4. Predlagatelj bi tedaj moral: ali predlagati razdružitev v razmerju do vseh solastnikov vložne številke 1154, ali pa z listino dokazati, da je razdružitev v razmerju do preostalega solastnika že opravljena in da gre torej v resnici le za delitev med nepravdnima strankama. V takem primeru bi moral tudi jasno in nedvoumno dokazati, kaj je pravzaprav predmet delitve. Doslej so namreč trditve o tem izrazito nejasne, v zvezi s tem pa sklep v točki 1 tudi neizvršljiv.

V predlogu se trdi, da sta nepravdni stranki pridobili del hiše, da sta vknjižena vsak do 1/2 in da je uporabna površina 52 m2 ter da nepremičnina obsega del dvorišča 150 m2, vrt in eno garažo in predstavlja eno zaokroženo stanovanjsko enoto. Predlaga se delitev 1/2 vložka z navedenimi podatki iz zemljiškoknjižnega izpiska, to pa naj bi se do 1/2 razdelilo s prodajo. Izpodbijani sklep odloči o delitvi dvosobnega stanovanja s površino 52 m2 v pritličju stanovanjske hiše, stoječe na parcelni številki 61/34 k. o. S. s pripadajočim dvoriščem in gospodarskim poslopjem.

Gre torej za različne površine in različne objekte. Pri tem se površine ne ujemajo niti med seboj niti z zemljiškoknjižnim izpiskom. Iz izreka tudi ni jasno, ali se opravi samo delitev stanovanja, ki naj bi imelo 52 m2, ali tudi dvorišče in gospodarskega poslopja. Pri tem ni jasno, iz katerih listin izhaja podatek o 52 m2 velikem stanovanju, in kaj pomeni pripadajoče dvorišče in gospodarsko poslopje. Tak izrek je že sam po sebi nejasen in nedoločljiv in torej kot tak ne more biti primeren z izvršbo, ne glede na to, da po povedanem za tako odločitev nasploh v spisu ni podlage.

V ponovljenem postopku bo torej treba odpraviti zgoraj nakazane nejasnosti, nato pa o stvari ponovno odločiti.

O predlogu v zvezi s sodno takso bo odločilo sodišče prve stopnje.