Jedro

Z zanikanjem obstoja upnikove terjatve je dolžnik navedel t. im. negativno dejstvo, za katerega ne more predložiti dokaza; zato je tak ugovor treba šteti za obrazložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) v 2. tč. izreka in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da dolžnik v ugovoru ni navedel relevantnih dejstev in da za navedbe ni predložil nobenih dokazov. Dolžnik najprej zatrjuje, da upniku ne dolguje ničesar, nato pa navede celotno zgodovino nastanka dolga in način, kako je nameraval poplačati ta dolg. Iz navedenega tako nedvoumno izhaja, da dolžnik svojega dolga ni poravnal. Če dolžnik meni, da je bil oškodovan, lahko to oškodovanje uveljavlja v pravdi, ne more pa v izvršilnem postopku postaviti pobotnega ugovora za v ničemer izkazano škodo. Zmotno je tudi navajanje, da bi moral upnik predložiti dokazila o knjigovodskih podlagah za knjiženje v poslovne knjige.

Pritožba ni utemeljena.

2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Dolžnik je v ugovoru (redna št. 6) navedel, da upniku ne dolguje ničesar in da je upnik dolžan svoj zahtevek utemeljiti po temelju in višini, saj se bo o terjatvi (iz predložene verodostojne listine - priloga A1) lahko izjasnil šele, ko jo bo upnik preciziral in predložil ustrezne listine. Z zanikanjem obstoja upnikove terjatve je dolžnik navedel tim. negativno dejstvo, za katerega ne more predložiti dokaza (niti mu ga ni potrebno, ker je dokazno breme obstoja dolžniško-upniškega razmerja glede uveljavljane terjatve na strani upnika). Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo ugovor za obrazložen (in s tem za utemeljen).

Vse ostale dolžnikove navedbe o poslovnem sodelovanju in z njim povezano škodo, ki naj bi jo utrpel dolžnik, pa se nanašajo na zgolj podrejeno postavljeni pobotni ugovor; zato na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vplivajo.

Pritožbo je bilo zato treba zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).