Jedro

Glede na približno enakovreden pomen obeh zahtevkov, ki ju je uveljavljala tožnica, je zmotno njeno stališče, da je podana situacija iz tretjega odstavka 154. člena ZPP. Ker prvi toženec ni odgovoril na tožbo, drugi toženec pa je pripoznal tožbeni zahtevek, sta obravnavi vsakega zahtevka terjali približno enake stroške.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se III. točka sodbe in sklepa (sklep o pravdnih stroških) spremeni tako, da se glasi: „Toženca sta dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 205,68 EUR v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne.

III. Toženca sta dolžna povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v znesku 71,40 EUR v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave, zamudno sodbo in sklepom z dne 12. 10. 2015 ugodilo delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na razveljavitev darilne pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila ter na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov, kot je razvidno iz I. točke izreka. V preostalem delu (ugotovitev lastninske pravice tožnice) je tožbo zavrglo (II. točka izreka). Odločilo je še, da tožnica nosi svoje pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki izpodbija odločitev o pravdnih stroških. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo prvega sodišča tako, da tožencema naloži plačilo celotnih pravdnih stroškov tožnice. Navaja, da prvo sodišče ni pravilno odločilo o pravdnih stroških, saj je tožnica v bistvenem delu uspela s tožbo. Odločitev o drugem zahtevku ni povzročila posebnih stroškov. Tožba je bila potrebna, saj izvensodna rešitev ni bila mogoča. Odločitev o zavrženju dela tožbe predstavlja manjši del zahtevka, zaradi katerega niso nastali posebni stroški. Tožnica je zato upravičena do povrnitve vseh stroškov.

3. Toženca nista odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede na približno enakovreden pomen obeh zahtevkov, ki ju je uveljavljala tožnica, je zmotno njeno stališče, da je podana situacija iz tretjega odstavka 154. člena ZPP. Ker prvi toženec ni odgovoril na tožbo, drugi toženec pa je pripoznal tožbeni zahtevek, sta obravnavi vsakega zahtevka terjali približno enake stroške.

6. Ker toženca nista imela nobenih pravdnih stroškov, tožnica pa je delno uspela v sporu, in sicer v obsegu okoli 50 %, je prav, da sta ji toženca dolžna povrniti polovico pravdnih stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP). Celotni pravdni stroški tožnice znašajo 411,35 EUR, zato sta ji toženca iz tega naslova dolžna povrniti znesek 205,68 EUR.

7. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in sklenilo, kot je razvidno iz I. točke izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (II. točka izreka).

8. Tožnica je polovično uspela s pritožbo, zato sta ji toženca dolžna povrniti tudi polovico stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). Celotni stroški pritožbenega postopka znašajo 142,79 EUR, zato ji morata toženca iz tega naslova plačati znesek 71,40 EUR.

9. Toženca sta dolžna povrniti tožnici stroške po enakih delih (prvi odstavek 161. člena ZPP). V primeru zamude sta dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti (drugi odstavek 313. člena ZPP in prvi odstavek 299. člena OZ). Stroški so odmerjeni v skladu z OT in ZST-1, po višini pa so razvidni iz posamičnih priznanih postavk specificiranih stroškovnikov v tožbi in pritožbi.