Jedro

Storilec ni naveden kot upravičenec, ki sme v zadevah o prekršku vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, zato pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima.

Izrek

Zahteva storilca S.Č. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

S plačilnim nalogom Specializirane enote za nadzor prometa z dne 7.3.2006 je bilo odločeno, da je storilec S.Č. storil prekršek po V. odstavku 190. člena ZVCP-1, za kar mu je bila izrečena globa v višini 120.000,00 SIT. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 5.5.2006 zahtevo storilca za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, da je dolžan plačati stroške postopka, to je povprečnino v višini 15.000,00 SIT.

Zoper navedeno pravnomočno sodbo storilec vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti "iz vseh zakonskih razlogov" in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in jo nadomesti s svojo sodbo, s katero naj ugotovi, da očitanega prekrška ni storil. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po določbi II. odstavka 169. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Ur. list RS št. 7/03, 86/04, 44/05, 40/06) zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. Storilec ni naveden kot upravičenec, ki sme v zadevah o prekršku vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, zato pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti storilca S.Č. zavrglo (II. odstavek 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).