Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik ima od leta 1998 na svoji nepremičnini vikend oziroma brunarico. Istega leta je bila s strani toženčevega pravnega prednika (A. A.) preurejena pot do vikenda. Ta je tožniku v kupoprodajni pogodbi z dne 2. 3. 1998 dovolil na predmetni trasi poti stvarno služnost. Tožnik je pot uporabljal za dostop in bivanje na vikendu, na katerega je prihajal vsak vikend in čez šolske počitnice. Pot je uporabljal peš in z osebnim vozilom, s traktorjem pa za dostavo drl in vzdrževanje vikenda.

2. Tožnik zato zahteva ugotovitev priposestvovanja stvarne služnosti hoje in vožnje z vozili po parceli s št. 371/4, v naravi pot v lasti toženca, v korist svoje nepremičnine s parc. št. 370/2. Zahteva tudi prenehanje vznemirjanja služnostne pravice s strani toženca.

3. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine s parc. št. 370/2, k. o. ..., v lasti tožnika obstaja služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi vozili in traktorjem, in sicer peš in z osebnimi vozili vsak podaljšan vikend in vsake šolske počitnice, s traktorjem pa za potrebe vzdrževanja vikenda v navedenem času, v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine s parc. št. 371/4., k. o. ..., v lasti toženca. Tožencu je prepovedalo, da v bodoče preprečuje izvrševanje služnostne pravice s tem, da na poti parkira vozila in se upira umiku vozil ter prepoveduje in preprečuje vzdrževanje poti (košnjo, obrezovanje vej, ki segajo na območje poti, utrjevanje roba poti z nasutjem zemlje v primeru krušenja poti, nasipavanje peska v kolesnice, ureditev odvodnjavanja v primeru zastoja vode, kidanje snega in druga običajna vzdrževalna dela). Kar je tožnik zahteval več ali drugače, je zavrnilo.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in delno pritožbi toženca ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izpustilo časovno omejitev na obstoj služnosti zgolj „vsak podaljšan vikend in vsake šolske počitnice.“ Pri prepovednem delu zahtevka pa je pritožbeno sodišče le temu ugodilo tudi v delu, ko je tožnik zahteval, da mu je toženec dolžan dovoliti utrjevanje brežine pod potjo s kovinskimi ali lesenimi piloti in nasutje zemlje čez njih. V preostalem je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo.

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavlja naslednja vprašanja: „1) ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča, da nasprotna stranka dobroverno priposestvuje služnostno pravico, čeprav se že od namere za nakup gospodujoče nepremičnine zelo dobro zaveda, da do te služnosti ni upravičena, saj ima za dostop do lastne parcele samostojno in utrjeno pot, morebitni stroški urejanja in vzdrževanja te poti pa so neprimerljivo manjši od bremen, s katerimi obremenjujejo služečo nepremičnino in njenega zakonitega lastnika; 2) ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da konkretni primer ne obravnava pod enakimi pogoji in ga ne presoja z enakimi merili, pri čemer je lastnik služeče nepremičnine v očitno neenakem položaju; 3) ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da nasprotno stranko nagradi z dobrovernim priposestvovanjem, čeprav ta od vsega začetka ravna zvijačno in samovoljno, lastnika služeče nepremičnine pa kaznuje s prepovedjo izvrševanja zakonito pridobljene lastninske pravice celo takrat, ko zaradi odvračanja nevarnosti in nepopravljive škode zahteva, da se nasprotna stranka vzdrži samovoljnih in nepremišljenih posegov v služečo nepremičnino; 4) ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da lahko nasprotna stranka brez vednosti in soglasja zakonitega lastnika po svoje preureja služečo nepremičnino, na njej koplje in nasipava, kar se ji zahoče, zabija lesene in železne kole ali kakor koli drugače invazivno posega v naravno podlago, ekosistem in stabilnost zemljišča na občutljivem terenu, tako da v nasprotju s pravnim načelom razumne previdnosti povečuje še nevarnost zdrsa brežine in nepopravljive škode na služeči nepremičnini, na kateri stoji hiša lastnika z vso pripadajočo infrastrukturo; in 5) ali lahko ozki, sebični interes nasprotne stranke prevlada nad z ustavo zajamčenimi pravicami zakonitega lastnika ter ustavnim varstvom javnega interesa, po katerem mora pridobivanje in uživanje lastnine v vertikalnem in horizontalnem pogledu ustavnosti in zakonitosti potekati tako, da je zagotovljena njena trajnostna, se pravi gospodarska, socialna in ekološka funkcija, ob upoštevanju vseh pravnih načel, ki jih je že pojasnila sodna praksa Vrhovnega sodišča, vključno z načelom razumne previdnosti pri posegih v občutljive sestavine in funkcije ekosistema ter splošne varnosti pred nepremišljenimi posegi in nepopravljivo škodo na služeči nepremičnini.“

6. Predlog ni utemeljen.

7. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).