Jedro

Prepozno prijavljeno terjatev predsednik stečajnega senata prijavo zavrže, ne glede na to, iz kakšnega razloga je prijava zamujena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spoznalo terjatev upnika A d.o.o. za znesek 12.624.122,74 SIT za verjetno in upniku v tem obsegu priznalo glasovalno pravico. Zoper sklep se je pritožil dolžnik. Meni, da je prišlo v sklepu do pomote in da bi moralo pisati, da upnik nima glasovalne pravice. Predlagal je spremembo, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba ni dovoljena. Po določbi 4. odst. 53. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99, v nadaljevanju: ZPPSL) imajo pravico glasovati o predlagani prisilni poravnavi upniki, katerih terjatve veljajo za ugotovljene in upniki, katerih terjatve so prerekane, a jih poravnalni senat spozna za verjetne v celoti ali deloma. Določbe ZPPSL od poravnalnega senata ne terjajo izdaje posebenga sklepa o tem, katere izmed prerekanih terjatev je spoznal za verjetne, pač pa o tem upnike le obvesti predsednik poravnalnega senata na samem naroku, na katerem se glasuje o prisilni poravnavi (4. odst. 53. člena ZPPSL). Taka postopkovna ureditev že sama po sebi napotuje na zaključek, da je sklep poravnalnega senata o verjetnosti prerekane terjatve sklep procesnega vodstva. Tak je tudi po svoji pravni naravi. Z njim se odloči o nekakšnem predhodnem vprašanju, ki zadeva vodstvo naroka za prisilno poravnavo. ZPPSL ne ureja izčrpno postopka prisilne poravnave. Ker glede sklepov procesnega vodstva nima določb, je treba smiselno uporabiti določbe ZPP (15. člen ZPPSL). Določba 4. odst. 298. člena ZPP pove, da proti takim sklepom ni posebne pritožbe. Po povedanem je zaključiti, da gre za nedovoljeno pritožbo, ki jo je bilo treba zavreči (343. in 351. člen v zvezi s 366. členom ZPP in 15. ter 71. členom ZPPSL). Dodati je še, da na nedovoljenost pravnega sredstva ne more vplivati nepravilen pravni pouk prvostopnega sodišča.