16/5-1991

S K L E P

Ustavno sodišče Republike Slovenije je na seji dne 16/5-1991 obravnavalo pobudo Jožeta Brunca iz Murske Sobote in s k l e n i l o :

Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za območje Goričkega v občini Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 10/90).

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik meni, da 11. člen odloka, ki je naveden v izreku tega sklepa, ni v skladu z 11. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, ker tako obsežni posegi v prostor niso opredeljeni v veljavnih občinskih planskih aktih. Določbe 8., 9. in 10. člena odloka pa so po mnenju pobudnika neopredeljene in nejasne, zato dopuščajo različno tolmačenje in uporabo.

Pobuda ni utemeljena.

Po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) so prostorski izvedbeni akti prostorski ureditveni pogoji in prostorski izvedbeni načrti (21. člen). S prostorskimi ureditvenimi pogoji se podrobneje obdelajo v srednjeročnem družbenem planu sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana (22. člen). Z njimi se urejajo območja občine, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ter območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti ne bodo sprejeti v tekočem planskem obdobju. Pripravijo se za posamezno prostorsko in funkcionalno zaokroženo območje. Na ureditvenih območjih naselij so dopustne le komunalne ureditve in adaptacije, dozidave, nadzidave ter dopolnilna gradnja objektov ali naprav, ki so nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih. Dopolnilna gradnja je novogradnja objektov v strnjenem zazidalnem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je možno zgraditi le posamičen objekt (25. člen). S prostorskimi ureditvenimi pogoji se podrobneje določijo urbanistični, oblikovalski in drugi pogoji za posege v prostor ter ukrepi za ohranjevanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. Merila in pogoji, ki jih določajo prostorski ureditveni pogoji, so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen objekt ali drug poseg v prostor na območju, ki ga urejajo (26. člen). Prostorski izvedbeni akt sprejme občinska skupščina z odlokom (39. člen).

Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86 in RS, št. 9/90 in 5/91) določa kriterije za določitev zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v Republiki Sloveniji (10. člen). Ta zemljišča se razvrstijo v prvo območje kmetijskih zemljišč in so trajno namenjena kmetijski proizvodnji. Zemljišča, ki niso razvrščena v prvo območje in se v dolgoročnem planu občine namenijo za kmetijsko proizvodnjo, se razvrstijo v drugo območje kmetijskih zemljišč. Zakon o kmetijskih zemljiščih določa izjeme, ko so dopustni posegi na prvo območje kmetijskih zemljišč, ter poseben postopek za posege na drugo območje kmetijskih zemljišč s sodelovanjem organov, v čigar pristojnosti je varstvo kmetijskih zemljišč (11. člen).

Skupščina občine Murska Sobota je sprejela dolgoročni plan občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave, št. 24/86 in 10/90) in družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 (Uradne objave, št. 24/86). Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je izdal sklep št. 30-02/90-1/48-8 dne 10/4-1991, v katerem ugotavlja, da je dolgoročni plan občine Murska Sobota usklajen z obveznimi izhodišči iz dolgoročnega plana Republike Slovenije.

Po občinskih planskih aktih in obravnavanem odloku je območje, ki ga zajema obravnavani odlok, pretežno namenjeno kmetijski in gozdarski dejavnosti. V 6. členu odloka je določeno, da morajo biti ostale dejavnosti podrejene osnovnima dejavnostma in z njimi usklajene. Skladno z navedenimi določbami zakonov prostorski ureditveni pogoji ne določajo konkretnih posegov v prostor, medtem ko morajo biti v prostorskih izvedbenih načrtih natančno določene in prikazane konkretne prostorske rešitve. Prostorski ureditveni pogoji določajo le merila in pogoje za posege v prostor, ki ga obravnavajo, in imajo predvsem omejevalni značaj. Ob upoštevanju pogojev in meril, ki so določeni z odlokom in z navedenimi zakoni, se pri pripravi lokacijske dokumentacije in na njeni podlagi lokacijske odločbe ugotavljajo možnosti za posege v prostor. V teh postopkih sodelujejo organi, organizacije in skupnosti, ki morajo dati soglasje za predvideni poseg v prostor, med njimi tudi organ, v čigar pristojnosti je varstvo kmetijskih zemljišč.

Po navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo tako, kot je navedeno v izreku tega sklepa.

S o d n i k ,

ki nadomešča predsednika

Janko Česnik