Jedro

V konkretnem primeru je izvedenka s pomočjo strokovnih pravil ocenjevala ali osebni stiki ogrožajo otrokov duševni in telesni razvoj. Izvedensko mnenje je dopolnila ustno na glavni obravnavi. Sodišče druge stopnje je na seji senata ocenilo, da je njena dopolnitev izvedenskega mnenja neverodostojna. To pomeni, da je sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno dokaza, ki je bil neposredno izveden pred sodiščem prve stopnje, ne da bi razpisalo pritožbeno obravnavo.

S takšnim ravnanjem je pritožbeno sodišče kršilo načelo neposrednosti in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 347., 348. in 358. členom ZPP.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi v I. točki, v II. točki izreka pa se razveljavi odločitev o spremembi ureditve stikov (ne pa odločitev o razveljavitvi odločitve o predlogu očeta za ureditev stikov med šolskimi počitnicami in odločitev o potrditvi zavrnitve preostalega dela predloga predlagatelja) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji postopek**

1. Udeleženca sta se dne 13. 5. 2015 v sodni poravnavi pri sodišču prve stopnje pod opr. št. N 167/2015 dogovorila o poteku stikov med njuno hčerko, mld. A. A. (roj. ... 2014), in predlagateljem. Na podlagi predlogov za izdajo začasne odredbe in sklenjenih poravnav v teh postopkih je bil način izvajanja stikov spremenjen že pred začetkom tega nepravdnega postopka. Dne 18. 5. 2020 pa je predlagatelj začel nepravdni postopek za trajno spremembo stikov, nasprotna udeleženka pa je dne 23. 4. 2021 predlagala ukinitev stikov.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 5. 2021 delno ugodilo predlogu nasprotne udeleženke in je stike z osebnim srečanjem in druženjem med predlagateljem in mld. A. ukinilo, določilo pa je stike preko pisemskih pošiljk (točka I.1. izreka sklepa). V presežku, to je za popolno ukinitev stikov med mld. A. in njenim očetom, je predlog nasprotne udeleženke zavrnilo (točka I.2. izreka sklepa). Zavrnilo je tudi predlagateljev predlog, da bi stiki potekali vsak drugi vikend in da bi predlagatelj in nasprotna udeleženka smela med seboj komunicirati izključno le preko SMS sporočil ali e-maila in le o podatkih, pomembnih za mld. A., ter da bi mld. A. ene šolske počitnice preživela pri očetu, naslednje pa pri materi in bi se naslednje leto zaporedje za stike med počitnicami zamenjalo, pri čemer bi prve počitnice mld. A. preživela pri očetu, (II. točka izreka sklepa).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep. Pritožbi predlagatelja zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje je delno ugodilo ter jo spremenilo tako, da je določilo, da bo mld. hči imela stike z očetom vsak drugi vikend v nedeljo med 10.00 in 13.00 uro tako, da mati mld. A. pripelje v Konjeniški center v ... in jo ob koncu stika z očetom na istem mestu sprejme v nadaljnje varstvo in vzgojo, kot tudi vsako drugo soboto tako, da jo mati ob 10.00 uri pripelje na dom k očetu (v ...), kjer jo po končanem stiku ob 18.00 uri sprejme v nadaljnje varstvo in vzgojo. Glede stikov med šolskimi počitnicami, pa je razveljavilo II. točko izreka izpodbijanega sklepa in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V še preostalem delu pa je pritožbo predlagatelja zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem oziroma nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 501/2021 z dne 17. 11. 2021 nasprotni udeleženki dopustilo revizijo glede vprašanj: Ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo odločitve sodišča prve stopnje na podlagi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja brez pritožbene obravnave? Ali je II. točka izreka sklepa sodišča druge stopnje v skladu s I. točko izreka sklepa sodišča druge stopnje? **Revizija**

5. Na podlagi tega sklepa nasprotna udeleženka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da je sodišče druge stopnje z odločitvijo pod točko II. izreka delno spremenilo dokazno oceno sodišča prve stopnje, ne da bi opravilo pritožbeno obravnavo. S tem je kršilo načelo neposrednosti. Nasprotna udeleženka opozarja, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo le na podlagi listin, pisnih izjav prič in posrednih dokazov, ampak tudi z zaslišanjem strank, prič in izvedenca. V tem primeru pa brez obravnave ni mogoče spreminjati dejanskega stanja (prva točka 358. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je z odločitvijo o omejitvi stikov z očetom sledilo zaslišanju izvedenke, sodišče druge stopnje pa je ustno dopolnjeno izvedensko mnenje ocenilo drugače, obenem pa se ni opredelilo do ostalih dokazov glede tega spornega dejstva. Zavzelo je stališče, da sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti dopolnitvi izvedenskega mnenja, s katero je izvedenka demantirala svoje sicer strokovno pravilno obrazloženo pisno izvedensko mnenje. Opozarja, da je sodišče druge stopnje ustno dopolnitev izvedenke le delno povzelo, saj ni upoštevalo izpovedi v delu, v katerem je izvedenka poudarila, da ni veliko možnosti, da bi oče svoje obnašanje spremenil, saj je impulziven, agresiven, grozi, je nevaren in nepredvidljiv. Sodišče druge stopnje tudi ni upoštevalo celotnega dogajanja na naroku dne 23. 4. 2021, ki je tudi vplivalo na spremembo izvedenkinega mnenja. Predlagatelj se namreč pritiskov na otroka ni mogel vzdržati niti v prisotnosti izvedenke. Nasprotna udeleženka opozarja, da je sodišče druge stopnje s tako odločitvijo odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča (VIII Ips 8/2019, II Ips 37/2015, II Ips 224/2011, VIII Ips 248/2009, II Ips 132/2003, VIII Ips 266/2007 in IIII Ips 84/93). Dodaja, da se sodišče druge stopnje do neposredno izvedenega dokaza z zaslišanjem izvedenke niti ni opredelilo in je tako zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Moralo bi presoditi vse dokaze, s katerimi se dokazuje pravno pomembno dejstvo, da stiki z očetom niso v korist mld. A..

6. Nasprotna udeleženka v zvezi z drugim vprašanjem opozarja, da je izrek sodišča druge stopnje sam s sabo v nasprotju. Sodišče druge stopnje je namreč pod točko I. izreka potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da se stiki z osebnim srečanjem med mld. A. in očetom ukinejo, obenem pa je pod točko II. izreka določilo stike z osebnim srečanjem. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi ta odločitev odstopa od prakse Vrhovnega sodišča v zadevah VIII Ips 19872018, VIII Ips 199/2018. Nasprotna udeleženka tako predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo predlagatelja zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve v ponovno odločanje temu sodišču. **Odgovor na revizijo**

7. Sodišče je revizijo vročilo predlagatelju, ki je nanjo odgovoril. Meni, da ni utemeljen očitek, da je sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno brez obravnave. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo 141. člen DZ in odločitev spremenilo na podlagi pete alineje 358. člena ZPP. Predlagatelj meni, da je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je izvedenka na naroku brez utemeljenega razloga svoje mnenje spremenila in je zato ravnalo pravilno, ker spremenjenega mnenja ni upoštevalo. Predlagatelj tudi meni, da ni podano nasprotje v izreku sklepa sodišča druge stopnje. Predlaga, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne in nasprotni udeleženki naloži plačilo vseh stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Revizija je utemeljena.

**Ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za spremembo odločitve sodišča prve stopnje na podlagi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja brez pritožbene obravnave?**

9. ZPP v drugem odstavku 347. člena določa, da če senat sodišča druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje, mora razpisati obravnavo. V petem odstavku 348. člena ZPP pa je določeno, da sodišče druge stopnje ponovi tiste dokaze, glede katerih dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Pri tem mora biti v enakem spoznavnem položaju kot sodišče prve stopnje. Dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo neposredno, mora tudi sodišče druge stopnje izvesti neposredno na pritožbeni obravnavi.1

10. Zato je najprej treba ugotoviti, ali je pritožbeno sodišče na seji senata spremenilo dokazno oceno, ali je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju le drugače uporabilo materialno pravo.

11. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotavljalo, ali stiki z očetom ogrožajo mld. A. in s kakšnim ukrepom bi njene koristi v zadostni meri zavarovali. DZ namreč med ukrepi za varstvo koristi otroka v 173. členu ureja tudi omejitev ali odvzem pravice do stikov z otrokom. Po tej določbi lahko sodišče stike omeji tudi tako, da se ti ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače. Ta ukrep sodišče izreče, če ugotovi, da je otrok zaradi stikov ogrožen in da je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi.

12. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi obeh udeležencev in izvedenskega mnenja ugotovilo, da je A. postopoma sama začela odklanjati stike in je nato v februarju 2020 v telefonskem razgovoru dejala, da stikov z očetom ne želi več imeti. Sodišče je najprej ugotavljalo, ali je njeno odklanjanje stikov pristno, ali pa je neutemeljeno in vzpodbujeno s strani matere, kar je navajal predlagatelj.

13. Na podlagi izpovedi obeh udeležencev, poročil CSD in izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je A. odklanjanje stikov pristno. Izvedenka klinične psihologije je ocenila, da A. odklanjanje stikov ni posledica materinega neprimernega vpliva, ampak neprimernega ravnanja očeta ob stikih. Ugotovila je, da oče slabše prepoznava in sprejema čustvene vzgibe drugih, zato pri stikih z A. nanjo neprimerno pritiska ter jo sili v za njeno starost in njene sposobnosti neprimerne dejavnosti, naloge, potem pa je prekomerno kritičen in grob do nje. S tem deklici povzroča trpljenje zaradi strahu pred neuspehom, preobremenitvijo, razkritjem ali odkritjem njenih otroških šibkosti. Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo tudi, da je oče med stiki takrat šestletno A. puščal samo, da se je gibala v okolici njegovega poslovnega objekta, kar je pri A. sprožalo strah in stisko. Ugotovilo je tudi, da je sodišče po prekinitvi stikov, skušalo vzpostaviti stike s pomočjo CSD. Na te stike je mati A. ustrezno pripravila, predlagatelj pa se teh stikov na CSD ni udeleževal, ker je ocenil, da zanj predstavljajo prehudo časovno in finančno breme in ker se po njegovi oceni na takšnih stikih tudi A. ne bi uspela sprostiti. Sodišče je ugotovilo, da v tem obdobju nasprotni udeleženec tudi telefonskih stikov z A. ni vzdrževal. Tako je sodišče ocenilo, da so bili razlogi, da v tem času stikov ni bilo, na strani predlagatelja.

14. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali bi bili stiki z osebnim druženjem z očetom za mld. A. tako ogrožujoči, da jih je treba prepovedati. Pri tem se je oprlo na predvsem na izvedensko mnenje.

15. Izvedenka klinično-psihološke stroke je 1. 2. 2021 najprej izdelala pisno izvedensko mnenje. V tem mnenju je zapisala, da A. od očeta ne dobiva potrebnih identifikacijskih vzorov in satisfakcij (trajajočega intimnega emocionalnega odnosa) za svoja razvojna prizadevanja. Navedla je, da se A. ob materini simbiotično-odvisnostni poziciji že utrjujejo regresivna, egoistična in izogibajoča se odtujevalna odzivanja, ki v adolescenci in odraslosti lahko rezultirajo tudi v težavah pri dojemanju in ravnanju s seboj ter drugimi. Ocenila je, da je zato njena želja po prekinitvi stikov z očetom pristna. Navedla je, da drugačno ureditev oziroma prekinitev stikov z očetom narekujejo tudi ugotovitve in okoliščine, na katere že dalj časa opozarjata starša ter strokovnjaki na CSD in na sodišču in je naj zaradi A. stisk in strahov stiki ne potekajo daljši čas, ali preko noči. Predlagala je, naj od februarja do konca šolskega leta stiki potekajo (le) vsak drugi vikend v nedeljo od 10.00 do 13.00 ure v Konjeniškem centru ... ter vsako drugo soboto na način, da jo mati ob 10.00 uri pripelje k očetu na dom in jo isti dan ob 18.00 uri sprejme v nadaljnje varstvo. Dodala je, da če se bo po tem poskusnem obdobju A. psihično stanje poslabšalo, naj se osebni stiki ukinejo. Ob morebitnem izboljšanju pa je predlagala, da starša preideta na medsebojno sprotno dogovarjanje.

16. Po pripombah obeh udeležencev je sodišče na naroku dne 23. 4. 2021 poleg obeh udeležencev dodatno zaslišalo tudi izvedenko. Izvedenka je na tem naroku pojasnila, da je zaradi A.ga nezaupanja in strahu predlagala, naj potekajo krajši stiki in da daljši stiki preko noči zaradi njenih strahov in stisk nikakor ne pridejo v poštev. Povedala je, da je A. trenutno zmedena, preplašena in ima post travmatske spomine ter se vznemiri takoj, ko dobi tovrstno asociacijo. Izpovedala je tudi, da je v okviru obravnave, ko je videla, kako je A. obremenjena in da oče ne odneha, le-to prekinila. Pojasnila je, da oče ni sposoben komunikacije na način, da A. ne bi nekaj učil, oziroma ji zaradi trenutne obremenjenosti s situacijo očital, da laže. Potem, ko je izvedenka na naroku za glavno obravnavo opazovala zaslišanje udeležencev, je ocenila, da se konfliktnost med njima stopnjuje, da sta po dveh mesecih od izdelave pisnega izvedenskega mnenja še manj sposobna za sporazumevanje in da bo za otroka ogrožujoča tudi njuna neposredna komunikacija na začetku in koncu stikov.

17. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč še ustno dopolnitev mnenja ugotovilo, da pri predlagatelju do kakršnegakoli spremenjenega ravnanja v smislu razumevanja potreb A. od februarja 2020 ni prišlo in da svojega ravnanja ne zmore spremeniti glede na to, da se svojih pritiskov na A. ni mogel vzdržati niti v navzočnosti izvedenke. Ugotovilo je, da se pri A. zaradi negativnih izkušenj ob stikih z očetom pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja, zaradi neurejenega odnosa pa se lahko pojavljajo egoistična in izogibajoča se odzivanja, ki se lahko odrazijo v težavah. Potem, ko je predlagatelj povedal, da izrecno nasprotuje le triurnim stikom in pristaja le na stike, ki bi potekali tudi preko noči, je izvedenka ocenila, da je v takem primeru za deklico bolje, da osebnih stikov ni. Ker je predlagatelj nasprotoval tudi telefonskim stikom, je sodišče ugotovilo, da je deklici v korist, da ima stike s svojim očetom preko pisemskih pošiljk. Odločilo je, da bo na tak način lahko oče stike z A. ohranjal na izrazito nevsiljiv način, ki ne bo povzročal dodatne stiske, pri A. pa bo ohranjal zavedanje, da očeta še vedno ima, kar je v skladu s splošno znanimi dejstvi potrebno za zdrav psihični razvoj otroka; preko pisemskih pošiljk ji lahko sporoča informacije o svojem življenju in jo obvešča o stvareh, ki bi jo utegnile zanimati in se bo lahko sama odločila, da želi ponovno vzpostaviti stike z njim.

18. Sodišče druge stopnje je na podlagi predlagateljeve pritožbe odločitev sodišča prve stopnje spremenilo in vzpostavilo takšne stike, kot jih je izvedenka predlagala v prvotnem pisnem izvedenskem mnenju. V 6. točki obrazložitve je zapisalo, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da osebni stiki ogrožajo otrokov duševni in telesni razvoj. Nato je navedlo, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo določiti stike, tako kot je predlagala izvedenka v prvotnem mnenju in da izvedenkine ustne dopolnitve izvedenskega mnenja ne bi smelo upoštevati, ker je v dopolnitvi neobrazloženo v celoti demantirala sicer strokovno pravilno obrazloženo pisno mnenje. Sodišče druge stopnje je odločilo tudi, da je bila napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oče mld. otroka puščal brez nadzora pri gibanju v poslovnem objektu, saj je to nasprotni udeleženec ustrezno obrazložil. Sodišče druge stopnje je tako ocenilo, da osebni stiki z očetom mld. A. ne ogrožajo.

19. ZPP v 243. členu določa, da sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Izvedenec torej sodišču pojasni, kako se glasi abstraktno pravilo znanosti, stroke in izkušnje, nato na ugotovljena dejstva ta pravila tudi uporabi in tako iz ugotovljenih dejstev s pomočjo pravil stroke sklepa na obstoj drugih dejstev. V konkretnem primeru je izvedenka s pomočjo strokovnih pravil ocenjevala ogroženost mld. A.. Izvedensko mnenje je dopolnila ustno na glavni obravnavi. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je njena dopolnitev izvedenskega mnenja neverodostojna. To pomeni, da je sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno dokaza, ki je bil neposredno izveden pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je tudi drugače kot sodišče prve stopnje ocenilo del izpovedi udeležencev, ko je odločilo, da je bila napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oče mld. otroka puščal brez nadzora pri gibanju v poslovnem objektu, saj je to nasprotni udeleženec ustrezno obrazložil. 20. S takšnim ravnanjem je pritožbeno sodišče kršilo načelo neposrednosti in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 347., 348. in 358. členom ZPP.2 Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, da odpravi opisano kršitev (prvi odstavek 379. člena ZPP).

**Ali je II. točka izreka sklepa sodišča druge stopnje v skladu s I. točko izreka sklepa sodišča druge stopnje?**

21. Nasprotna udeleženka tudi utemeljeno opozarja, da je izrek sodišča druge stopnje v izpodbijanem sklepu sam s seboj v nasprotju. Odločitvi v I. in II. točki izreka sta namreč medsebojno povezani. V prvi točki izreka je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se ukinjajo vsi stiki z osebnim srečanjem in druženjem, nato pa je ob delni ugoditvi pritožbi predlagatelja zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa določilo, naj se izvajajo prav takšni stiki. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP razveljavilo tudi odločitev v I. točki izreka. Ob ponovnem sojenju bo moralo sodišče druge stopnje paziti, da se podobno nasprotje v izreku ne ponovi.

22. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

23. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Več J. Zobec v L. Ude (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 2099, str. 401 in 402. 2 Glej tudi odločbo VS RS II Ips 208/2017 z dne 5. 4. 2018 in tam, v prvi opombi navedene odločbe II Ips 454/2003 z dne 17. 6. 2004, II Ips 408/2010 z dne 9. 12. 2010, II Ips 376/2010 z dne 26. 9. 2013, II Ips 340/2013 z dne 24. 9. 2015.